Na naše uredništvo se je obrnil M. J., oče dveh mladoletnih deklic, ki je posredoval obsežno dokumentacijo o sporu glede varstva in vzgoje, začasnih odredbah, delu Centra za socialno delo Savinjsko-Šaleška, enota Velenje, ter o sumih, da sta bili deklici pri materi izpostavljeni nasilju, prepovedanim drogam in neustrezni skrbi. Iz sodnih in upravnih listin je razvidno, da je primer v letu 2025 in začetku leta 2026 prerasel v enega zahtevnejših družinskih postopkov, v katerem se prepletajo policijski postopki, hišna preiskava, forenzični toksikološki izvid, več mnenj centra za socialno delo, odločanje sodišč prve in druge stopnje ter inšpekcijski nadzor nad delom CSD. V središču spora sta dve deklici, ki sta po navedbah očeta poleti in jeseni 2025 začeli razkrivati dogajanje v materinem stanovanju.
Prvi uradni dokument je zapisnik Policijske postaje Velenje z dne 28. februarja 2025. Pomembno je, da te prijave ni podal M. J., temveč materin takratni partner, s katerim je bila po njegovih lastnih navedbah v zvezi približno šest mesecev. V policijskem zapisniku je navedel, da je mater spoznal marca 2024, da sta avgusta začela partnersko zvezo in da je v času, ko je prihajal v stanovanje, opazil nasilno ravnanje do otrok, pogosto uporabo prepovedanih drog, pitje alkohola ter domnevno dajanje THC-kapljic deklicam. V isti prijavi je opisal tudi zanemarjenost stanovanja in dejal, da si želi, da bi deklici živeli drugje.
{!embed_foto}2812196{/embed_foto}
Policija v hišni preiskavi zasegla več prepovedanih substanc
Iz policijskega dopisa z dne 24. oktobra 2025 izhaja, da je bila 2. aprila 2025 na podlagi odredbe sodišča opravljena preiskava stanovanja in vozila, pri čemer so policisti zasegli več predmetov, med drugim posušeno rastlinsko snov, olje z oznako THC ter druge produkte iz konoplje. V dopisu je zapisano, da je bilo pri več zaseženih predmetih potrjeno, da gre za konopljo oziroma proizvode konoplje.
{!embed_foto}2812197{/embed_foto}
Jeseni 2025 je sledil še forenzični izvid analize las starejše deklice, ki ga je po naročilu M. J. izdelal laboratorij FTC Forensisch-Toxikologisches Labor na Dunaju. Izvid navaja, da je bila v vzorcu las potrjena prisotnost tetrahidrokanabinola, izmerjena koncentracija pa je znašala 0,05 ng/mg, medtem ko je mejna vrednost 0,02 ng/mg. Laboratorij v razlagi dodaja, da pozitiven izvid potrjuje stik s proizvodi, ki vsebujejo THC, ter praviloma kaže na ponavljajočo se izpostavljenost v obdobju približno zadnjih šestih mesecev.
THC izvid. FOTO: Osebni Arhiv
Iz sodne dokumentacije izhaja, da je bilo 17. septembra 2025 materi odvzeto vozniško dovoljenje, dva dni kasneje, 19. septembra 2025, pa je M. J. deklici po stiku zadržal pri sebi. CSD v odgovoru sodišču z dne 5. decembra 2025 navaja, da je oče deklici tistega dne prevzel v šoli in ju odpeljal na predvidene vikend stike, istega dne pa je bil center seznanjen tudi z njegovim predlogom za izdajo začasne odredbe, v katerem je zatrjeval ogroženost otrok pri materi.
V naslednjih tednih so bili opravljeni razgovori z obema deklicama. Iz zapisnika CSD Velenje, ki je nastal po pogovoru na očetovem domu v Ljubljani brez njegove prisotnosti, izhaja, da starejša deklica ni želela več videti matere, ker naj bi pred njo počela stvari, ki jih ne bi smela, in ker naj ne bi prenehala kaditi, čeprav jo je prosila. Mlajša je povedala, da bi mater morda želela videti, ko bo nehala kaditi in »delat one stvari«. Obe sta govorili o kajenju, tepežu, vlečenju za lase, kapljicah, po katerih naj bi ena zaspala, ter o travi in »kukijih«, ki naj bi jih mati pripravljala doma. V zapisniku je navedeno tudi, da sta opisovali, da ju je mati puščala sami doma, da se je vračala ponoči, da je bila pogosto živčna in da sta si včasih sami pripravljali hrano.
Zapisnik. FOTO: Osebni Arhiv
Mati naj bi deklici dajala THC kapljice
Prva sodna prelomnica je prišla novembra 2025. Višje sodišče v Celju je v poznejšem sklepu z dne 8. januarja 2026 povzelo, da je prvostopenjsko sodišče ob izdaji sklepa 11. novembra 2025 z dokaznim standardom verjetnosti ugotovilo več pomembnih dejstev: da so bile 2. aprila 2025 pri materi v hišni preiskavi najdene prepovedane droge konoplje, da so policisti 17. septembra 2025 pri kontroli prometa ugotovili prisotnost konoplje in drugih psihoaktivnih snovi, da naj bi mati starejši deklici dajala konopljino smolo ter da bi bila popolna menjava okolja in šole lahko v škodo obeh otrok. Na tej podlagi je prvostopenjsko sodišče takrat deklici začasno zaupalo očetu, materi pa določilo stike pod nadzorom centra.
Toda že 8. januarja 2026 je Višje sodišče v Celju ta sklep razveljavilo. Iz izreka sklepa izhaja, da je razveljavilo odločitev o začasnem zaupanju deklic očetu in tudi odločitev o stikih pod nadzorom ter zadevo vrnilo v novo odločanje. Hkrati je razveljavilo tudi sklep v delu, ki se je nanašal na materin predlog za vrnitev otrok. V obrazložitvi je višje sodišče zapisalo, da mati že razpolaga s pravnomočnim izvršilnim naslovom, po katerem sta ji bili deklici zaupani v varstvo in vzgojo, zato lahko vrnitev otrok doseže po pravilih izvršilnega postopka. Z drugimi besedami: sodišče ni odločilo, da morata deklici takoj nazaj k materi, temveč je izrecno navedlo, da lahko mati, če želi vrnitev otrok, to uveljavlja po izvršilni poti, kjer bi izvršilno sodišče očetu lahko naložilo vrnitev, v primeru neizpolnitve pa bi se nadaljevalo z zakonsko predpisanimi izvršilnimi dejanji.
Prijava na socialno inšpekcijo. FOTO: Osebni Arhiv
Prav po tej razveljavitvi je sledil eden najbolj spornih datumov v celotnem primeru: 13. januar 2026. Po očetovih navedbah je bil tistega dne med stikom na CSD prepričan, da bodo deklici predani materi, čeprav po njegovih trditvah za eno od njiju za takšno ravnanje ni bilo neposredne sodne podlage. V prijavi na socialno inšpekcijo je navedeno, da je ob prihodu na center opazil več policistov, da so bila vrata zaklenjena, da se na njegove klice sprva ni nihče odzval in da je šele pozneje izvedel, da naj bi obe deklici odšli z materjo. V isti prijavi je zapisano tudi, da je center policijo poklical še pred njegovim prihodom ter da sta deklici v tistem času očetu napisali poslovilni pismi. Ena od deklic je narisala tudi otroški strip, v katerem je opisala fizično nasilje, kajenje, policijska vozila in druge dogodke iz domačega okolja.
Pismo deklice. FOTO: Osebni Arhiv
Dokumente naj bi prirejali in podajali različne izjave
M. J. trdi, da je CSD Velenje za hišno preiskavo vedel že spomladi 2025, pa ni pravočasno pripravil ocene ogroženosti, ni dovolj zgodaj opravil razgovorov z deklicama in ni sprejel učinkovitih zaščitnih ukrepov. Analiza mnenja CSD, ki jo je priložila očetova stran, izpostavlja, da je ena od strokovnih delavk na sodišču zatrdila, da center za hišno preiskavo ni vedel, čeprav iz drugega dokumenta iste institucije izhaja, da je mati o hišni preiskavi CSD obvestila že maja 2025.
Po drugi strani je center v odgovoru sodišču z dne 5. decembra 2025 zavzel povsem drugačno stališče od očetovega. V njem je navedel, da mati od 3. oktobra 2025 redno tedensko dostavlja negativne laboratorijske izvide, da se vključuje v obravnavo v ambulanti za zdravljenje odvisnosti od drog, da se na vabila in priporočila centra odziva in da je v največjo korist otrok njuna takojšnja vrnitev v materino domače okolje ter vrnitev v redno šolanje v okviru osnovne šole v Velenju. Center je zapisal tudi, da se materino domnevno neustrezno ravnanje lahko dovolj dobro nadzoruje z redno prisotnostjo centra v materinem okolju, tedenskim testiranjem, vključitvijo otrok v strokovno pomoč in s podporo pri šolanju.
Pismo deklice. FOTO: Osebni Arhiv
Pomemben del postopka je bilo tudi vprašanje šolanja. CSD je v več vlogah navajal, da deklici po 22. septembru 2025 nista več obiskovali pouka na matični osnovni šoli v Velenju, da so bili izostanki neopravičeni in da oče ni ustrezno sodeloval s šolo. Hkrati je iz istih dokumentov razvidno, da sta bili deklici do 19. septembra 2025 po poročilih šole redni, urejeni in vključeni učenki. M. J. je po drugi strani v svojih izjavah navajal, da je zaradi razmer poskušal urediti šolanje v Ljubljani, najel inštruktorje in deklicama organiziral vsakodnevno učenje. V poročilu CSD Ljubljana Moste-Polje z dne 27. februarja 2026 je zapisano, da sta deklici ob obisku povedali, da se pri očetu počutita dobro, da imata v Ljubljani inštrukcije, športne aktivnosti in prijatelje.
Strip deklice. FOTO: Osebni Arhiv
Med gradivom, ki ga je posredoval M. J., so tudi številni očitki o spreminjanju smisla otroških izjav. V analizi mnenja CSD je denimo navedeno, da naj bi center bolj obremenilne izjave otrok ubesedil mileje ali jih skrčil. Kot primer je navedeno zapisovanje nasilja, kjer naj bi deklici po očetovem mnenju govorili o večkratnem vlečenju za lase, metanju predmetov in krvavitvi iz nosu, medtem ko naj bi bil del teh navedb v mnenju centra omiljen.
Mati in CSD očitke zavračajo
Mati je v pogovoru kljub dokazom vse očitke odločno zavrnila. Povedala je, da oče otrok zgodbo predstavlja enostransko. Zanikala je, da bi uživala droge, in dejala, da se je zaradi lastne zaščite redno testirala. Uporabo konoplje je povezala z zdravstvenimi težavami in fibromialgijo. Poudarila je, da sta bili deklici pred tem uspešni v šoli, da sta odraščali v znanem okolju in da je M. J. po njenem mnenju otroke čez noč odtrgal iz domačega okolja, šole in vsakdanjega življenja.
{!embed_foto}2812204{/embed_foto}
Na drugi strani se je na naša novinarska vprašanja odzval tudi CSD Savinjsko-Šaleška. V odgovoru z dne 27. marca 2026 je center navedel, da konkretnega primera zaradi varstva koristi otrok podrobneje ne komentira, je pa poudaril, da so bili strokovni postopki izvedeni v skladu z zakonodajo in da inšpekcijski nadzor pri pripravi mnenj za sodišče ni ugotovil nepravilnosti. Dodali so, da so njihove prvotne ocene temeljile na poročilih šole in zdravstvenih ustanov, ki v začetni fazi niso zaznale neposredne ogroženosti otrok, obenem pa priznali obdobje manjše aktivnosti med marcem in septembrom 2025, zaradi katerega je bilo zaposlenim naloženo dodatno usposabljanje. Center je še zapisal, da je po prejemu novih informacij jeseni 2025 intenziviral obravnavo in da je bilo njegovo ravnanje ves čas usmerjeno v največjo korist otrok.
Kljub obsežni dokumentaciji, ki vključuje policijsko prijavo, hišno preiskavo z zasegom prepovedanih substanc, forenzični izvid prisotnosti THC pri eni od deklic ter ponavljajoče se izjave otrok o dogajanju v materinem okolju, center za socialno delo vztraja pri stališču, da je v največjo korist otrok njuna vrnitev k materi. Vzporedno s tem je sodišče očetu naložilo obveznost vrnitve otrok, ob čemer mu v primeru neizpolnitve grozi denarna kazen v višini 1.000 evrov za vsak posamezen dan neizvršitve odločbe. Primer tako presega okvir običajnega družinskega spora in se neposredno nanaša na presojo ogroženosti otrok ter ravnanje pristojnih institucij pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na njihovo varnost in dobrobit.