Protestnica pred vrhovnim sodiščem. Foto: Reuters
Trump je prvi dan po vrnitvi na predsedniški položaj januarja lani podpisal izvršni ukaz, s katerim je odredil, da otroci, rojeni staršem, ki so v ZDA nezakonito ali začasno, ne bodo samodejno ob rojstvu postali ameriški državljani, čeprav je to zapisano v ustavi.
Oglas
Kritiki trdijo, da ukaz krši 14. amandma k ustavi, ratificiran leta 1868, ki pravi, da so “vse osebe, rojene ali naturalizirane v ZDA in podvržene njihovi jurisdikciji, državljani ZDA”. Vrhovno sodišče je poslušalo in obravnavalo ustne argumente o tem, ali imajo nekateri otroci, rojeni v ZDA, ustavno pravico do državljanstva.
Trump je poslušal del argumentov, s tem pa je bil tudi prvi predsednik, ki se je udeležil zaslišanja na najvišjem sodišču. Zaslišanje je zapustil po predstavitvi svojega generalnega pravobranilca Johna Sauerja in ni prisostvoval zaslišanju odvetnice Ameriške zveze za državljanske svoboščine (ACLU) Cecillie Wang, ki je zagovarjala državljanstvo ob rojstvu.
Sauer je zagovarjal, da “neomejeno državljanstvo ob rojstvu nasprotuje praksi velike večine sodobnih držav” in “znižuje neprecenljiv in globok dar ameriškega državljanstva”. Dodal je, da deluje kot močan dejavnik privabljanja nezakonitih priseljencev in jih nagrajuje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Wang je medtem sodnikom povedala, da bi zavrnitev državljanstva ob rojstvu postavila pod vprašaj “državljanstva milijonov Američanov v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti”.
Po koncu zaslišanja je na omrežju Truth Social Trump zapisal, da so ZDA edina država na svetu, ki je “dovolj neumna”, da dovoljuje dodelitev državljanstva ob rojstvu.
Odvetnica Cecilia Wang. Foto: Reuters
Protesti pred sodiščem
Po poročanju britanskega BBC-ja so nekateri sodniki vrhovnega sodišča delovali skeptično glede argumentov Trumpove administracije in prizadevanj za odpravo državljanstva ob rojstvu. Pred sodiščem so se medtem zbrali protestniki, ki nasprotujejo ukazu predsednika.
Trumpova administracija trdi, da 14. amandma, sprejet po državljanski vojni med letoma 1861 in 1865, obravnava pravice do državljanstva nekdanjih sužnjev in ne otrok nedokumentiranih migrantov ali obiskovalcev. Njegov izvršni ukaz temelji na ideji, da nihče, ki je v ZDA zakonito ali z začasnim vizumom, ni “podvržen jurisdikciji” države in zato izključen iz avtomatskega državljanstva.
Odločitev sodišča o argumentih glede zakonitosti odvzema samodejnega državljanstva naj bi bila znana konec junija ali na začetku julija.
Republikanci imajo sicer proti demokratom s 6:3 večino v vrhovnem sodišču, tri od teh šestih sodnikov je imenoval Trump. Če bo sodišče zavrnilo njegov ukaz, bo to za Trumpa drugi večji sodni poraz v tem mandatu, potem ko so sodniki februarja razveljavili večino njegovih svetovnih carin.
Oglas