Foto: BoBo
Ukrepi, katerih izhodišča so obravnavali na vladi, bodo segali na različna področja, sta na novinarski konferenci razložila minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić.
Oglas
Čalušić je pojasnila, da je med možnostmi tudi znižanje DDV-ja za osnovna živila, o čemer se bodo naslednji teden pogovarjali z vsemi deležniki, ukrep pa bi bil – če bi bil potrjen – oblikovan podobno kot v sosednjih državah. Časovnica uvajanja ukrepa sicer za zdaj še ni znana, glede višine DDV-ja, ki bi veljala, ni bila konkretna, je pa potrdila, da se v pogovorih omenja 5-odstotna stopnja, kot velja npr. na Hrvaškem in Madžarskem: “Tam okoli petih odstotkov se vrtijo pogovori.” Tudi glede tega, za katera živila bi znižana stopnja veljala, za zdaj še ni odločitve.
Zagotovila je, da bodo vsi ukrepi usklajeni z deležniki, torej kmetijsko-gozdarsko zbornico, gospodarsko zbornico, sindikatom kmetov, trgovinski zbornico in Zadružno zvezo: “Pomembno je, da nam podajo prve informacije po posameznih sektorjih, kaj ocenjujejo, da je v tem trenutku že problematično z vidika pridelave, predelave hrane in same distribucije, in kaj na dolgi rok ocenjujejo, da bi utegnilo biti tudi izziv na posameznih področjih.”
Kumer zagotovil, da je Slovenija na to krizo bolje pripravljena kot leta 2022
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je povedal, da je vlada na tokratni seji sprejela izhodišča za pripravo zakonskih podlag, ki bodo okrepile energetsko varnost in zanesljivost preskrbe s ključnimi dobrinami in storitvami v državi.
S tem naj bi Sloveniji zagotovili več manevrskega prostora v času vse bolj nepredvidljivih globalnih razmer. Poudaril, da je letošnje dogajanje bistveno bolj predvidljivo, kot je bilo ob začetku mandata sedanje vlade.
“Pomembno je poudariti, da smo tokrat na krizo bistveno bolje pripravljeni, kot smo bili leta 2022. Takrat smo praktično padli v krizno upravljanje že ob samem nastopu mandata, država pa je bila na razvoj dogodkov bistveno slabše pripravljena,” je dejal Kumer.
Opozoril je tudi na morebitne posledice zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu: “Če se bodo razmere zaostrovale, bodo ključni in največji učinki šele prišli. Zato imamo čas in tudi odgovornost, da se na to pravočasno in ustrezno pripravimo.”
Minister je poudaril, da je bil sistem blagovnih rezerv v zadnjih tednih preizkušen in se je izkazal za stabilnega. Kljub temu pa mora država narediti korak naprej. “Naš sistem blagovnih rezerv je odlično pripravljen in odporen na takšne krize. Pa vendar vemo, da se država na motnje ne sme odzvati šele, ko se zgodijo, ampak mora biti pripravljena vnaprej.”
Foto: Shutterstock
Trije ključni vladni ukrepi za področje naftnih derivatov
Vlada je sprejela tudi tri ključne ukrepe za področje naftnih derivatov. To so natančnejše zbiranje podatkov o porabi po sektorjih in o komercialnih zalogah, obvezno operativno poročanje o motnjah v preskrbi in možnost uvedbe diferencirane cene goriv za bolj ciljno upravljanje trga. “Gre za ukrepe, ki državi omogočajo boljši pregled nad razmerami in hitrejše, bolj ciljno odzivanje,” je pojasnil minister.
Na področju plina izhodišča predvidevajo oblikovanje državnih strateških zalog, tudi s pomočjo zakupov skladiščnih kapacitet v tujini.
“Ta ukrep je dodatna varovalka k obveznim zalogam, ki jih imajo že zdaj dobavitelji. Z njim želimo povečati varnost in stabilnost oskrbe,” je povedal minister. Predvidena je tudi uvedba t. i. zapiranja portfelja z dolgoročnejšimi pogodbami za 90 odstotkov potrebnih količin plina in elektrike za obdobje od treh do petih let. S tem bi bistveno zmanjšali izpostavljenost cenovnim nihanjem.
Med najpomembnejšimi novostmi je tudi vzpostavitev garancijske sheme preko SID banke, ki bo zagotavljala večjo predvidljivost in varnost za odjemalce. “Gre predvsem za zaščitni ukrep, ki pomeni manjšo izpostavljenost nenadnim šokom na trgih,” je še dejal Kumer.
Evropa se pripravlja na veliko gospodarsko krizo
Interventni ukrepi so bili ena glavnih tem že na prvem povolilnem sestanku parlamentarnih strank po volitvah prejšnji petek. Prvaki petih strank so se dogovorili, da bodo sodelovali pri njihovi pripravi še pred oblikovanjem nove vlade.
Premier in predsednik Svobode Robert Golob je takrat opozoril, da se Evropa zaradi posledic ameriško-izraelskega napada na Iran pripravlja na veliko gospodarsko krizo. Zato je po njegovih besedah pomembno, da se še pred oblikovanjem nove vlade začnejo dogovarjati o sodelovanju pri pripravi interventnih ukrepov, “s katerimi bomo zaščitili ljudi, kmetijstvo in gospodarstvo”.
Osnutek izhodišč so pripravili v stranki Svoboda, že v sredo pa so se z njimi seznanili predsedniki morebitnih prihodnjih koalicijskih partneric. Golob je z namenom doseganja čim širšega političnega soglasja na sestanek povabil prvake strank SD, Demokrati, Levica in Vesna ter Resni.ca. V stranki NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča so vabilo zavrnili, v SDS-u ga niso dobili.
K čimprejšnji pripravi ukrepov za blažitev krize, ki se napoveduje zaradi vojne v Iranu in širši bližnjevzhodni regiji, pozivajo tudi v gospodarstvu. Z nekaj predlogi so v torek seznanili ministra Bojana Kumra, ki se je strinjal, da se morajo pripraviti na najhujše scenarije preventivno in na zalogo, da bodo potem lahko hitreje ukrepali. Ob tem je menil, da bi bili lahko ukrepi podobnim tistim, ki jih je vlada sprejela v času energetske krize leta 2022.
Oglas