Generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec (desno) je v tehničnem delu s predlogom zakona zadovoljen. Foto: Vlada RS/X
Vlada je na seji v Mozirju začela obravnavo predloga zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki ga v regiji pričakujejo že več let. Obravnavala je tudi izhodišča za pripravo predloga zakona o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije, ki bo sledil sprejetju prvega zakona.
Z vodstvom Premogovnika Velenje ter predstavniki sindikatov in delavcev so se danes po seji sestali predsednik vlade Robert Golob ter ministri za naravne vire in prostor Jože Novak, za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, za finance Klemen Boštjančič ter za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.
Pogovore je kot konstruktivne v izjavi za medije označil minister Kumer. Po njegovih besedah so glede energetskega dela v predlogu zakona o postopnem zapiranju premogovnika usklajeni. “Se pa zdaj, tudi zaradi tega, ker je to velik odstop od sistemske zakonodaje, še dodatno pogajamo ali pa dodatno usklajujemo, kje bi lahko našli skupno rešitev, tako z zaposlenimi kot tudi, da smo še znotraj okvirov, kar se tiče ostale sistemske zakonodaje,” je dejal.
Rudarjenje do leta 2033, zapiranje premogovnika do 2045
Zakon bo šel na obravnavo na Ekonomsko-socialni svet, nato pa naj bi vlada predlog zakona potrdila do konca oktobra in ga poslala v obravnavo v DZ, je dejal minister za naravne vire in prostor Jože Novak, pod pristojnosti katerega je sodila priprava zakona. Kot je dejal, si želi, da bi bil zakon sprejet še letos, “v vsakem primeru pa v tem mandatu”, je dodal. Povedal je še, da so razumeli določene predloge in opozorila delavcev.
Zakon predvideva, da je rudarjenje dovoljeno do leta 2033, hkrati pa gre v tehničnem delu za postopno zapiranje takoj po uveljavitvi zakona, in sicer v dveh delih. Najprej do leta 2033 v tistem delu, kjer rudarjenje ne bo več potekalo in že zdaj ne poteka ter se ga bo lahko saniralo vzporedno, preostanek pa po končanih delih pridobivanja premoga do leta 2045 v celoti.
Vlada je lani pripravila interventni zakon o prehodnem financiranju Teša, saj je bil ta tik pred stečajem. Do leta 2027 naj bi zagotavljal toploto za Šaleško dolino, za kar prejema okoli 150 milijonov subvencije letno. Foto: Arhiv Premogovnika Velenje
Sorodna novica
Je skorajšnji stečaj Teša res presenečenje?
Vrednost projekta ocenjena na več kot milijardo evrov
“Vodstvo premogovnika bo pripravilo 20-letni okvirni program. Vrednost tega projekta je 1,1 milijarde evrov,” je dodal Novak. V skladu s predpisi EU-ja morajo program dati v recenzijo, razpis za mednarodno recenzijo je objavljen danes. Prav tako danes je Slovenija, kot je povedal Novak, priglasil EU, da bo šla v gospodarsko pomoč podjetju, za kar potrebuje soglasje Evropske komisije.
“Prepričani smo, da bodo tako zakon, ki bo sprejet, kot tudi vsi ostali ukrepi, poskrbeli za to, da bo v Šaleški dolini prehod pravičen, da zaradi tega, ker mi opuščamo proizvodnjo premoga, nihče ne bo izgubil službe in da zaradi tega nihče v prihodnosti ne bo oškodovan. Prav tako pa smo prepričani, da bodo vlada in politika poskrbeli tudi za to, da naši otroci, ki prihajajo za nami, ne bodo ostali brez delovnih mest, da bodo imeli kakovostna delovna mesta in da bo to zagotovljeno skozi prestrukturiranje,” pa je dejal prvi mož Premogovnika Velenje Marko Mavec.
Povedal je, da zakon še ni popolnoma usklajen, predvsem ni usklajen na socialni ravni s sindikati. “To je zdaj naloga sindikatov, da uskladijo na Ekonomsko-socialnem svetu. Kar se tiče tehničnega dela, pa smo zadovoljni,” je dodal Mavec.
Obisk vlade v delu Savinjske in Šaleške doline
Zakon predstavlja ključen korak pri uresničevanju strategije za izstop iz premoga
Kot je v vladnem sporočilu po seji vlade spomnilo ministrstvo za naravne vire in prostor, se s predlogom o postopnem zapiranju premogovnika vzpostavlja celovit pravni okvir za postopno zapiranje pridobivalnega prostora in likvidacijo družbe Premogovnik Velenje. Zakonski predlog prav tako predstavlja ključen korak pri uresničevanju nacionalne strategije za izstop iz premoga.
“Slovenija se s tem pridružuje evropskim prizadevanjem za podnebno nevtralnost in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ob tem pa zagotavlja, da bo prehod izveden pravično, odgovorno in v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi,” so poudarili pristojni in dodali, da bo vlada obravnavo zakonskega predloga nadaljevala na eni od prihodnjih sej.
Sorodna novica
Premier zadovoljen s potekom obnove po poplavah. Dela naj bi bila končana v treh letih.
Predlog zakona temelji tudi na scenariju, ki omogoča vzporedno proizvodnjo premoga in zapiralna dela do leta 2033, s čimer se bo zagotovilo postopno zmanjševanje števila zaposlenih, ohranjanje oskrbe s toploto za prebivalce Šaleške doline ter zmanjšanje socialnoekonomskih posledic za regijo. Po letu 2033 se predvideva izvajanje izključno zapiralnih del, ki bodo trajala do leta 2045.
Kot so navedli na ministrstvu, zakonski predlog vključuje tudi določila o poklicnem in starostnem upokojevanju zaposlenih, odpravninah in socialnih ukrepih, dezinvestiranju poslovno nepotrebnega premoženja, monitoringu in sanaciji okolja ter tehničnem in finančnem nadzoru nad izvajanjem programa.
Za izvajanje zakona je po pojasnilih ministrstva predviden tudi obsežen finančni okvir, in sicer v vrednosti več kot 1,1 milijarde evrov iz državnega proračuna v obdobju do leta 2045, kar predstavlja približno 50 milijonov evrov letno. Ob tem bodo dodatna sredstva zagotovljena tudi od poslovanja družbe in dezinvestiranja.
Vlada je na seji obravnavala tudi izhodišča za pripravo predloga zakona o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije. Kot je v vladnem sporočilu navedlo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, je namen zakona odprava in omilitev posledic postopnega izstopa iz premoga v savinjsko-šaleški premogovni regiji.
Zapiranje premogovnika in preoblikovanje Šaleške doline po letu 2033
Dodatna sredstva za prestrukturiranje
Ministrska ekipa se je na seji seznanila tudi z informacijo o petkovi objavi javnih razpisov sklada za pravični prehod za gospodarsko prestrukturiranje premogovnih regij v uradnem listu.
V okviru razpisa za spodbujanje investicij v gospodarsko prestrukturiranje v zasavski in savinjsko-šaleški premogovni regiji, ki ga je objavila javna agencija Spirit Slovenija, bo na razpolago 68,7 milijona evrov sredstev. Od tega bo za zasavsko regijo na voljo 26,2 milijona evrov, za savinjsko-šaleško pa 42,5 milijona evrov.
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (Aris) pa je objavila razpis za sofinanciranje raziskovalno-razvojnih in demonstracijsko-pilotnih projektov v omenjenih dveh regijah v skupni vrednosti 14,42 milijona evrov. Od tega bo zasavski regiji na voljo 4,4 milijona evrov, savinjsko-šaleški pa 10 milijonov evrov.
Vlada se je seznanila tudi z izvajanjem projektov sklada za pravični prehod za savinjsko-šaleško premogovno regijo. Po pojasnilih ministrstva za kohezijo je sklad za pravični prehod novost programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027. V Sloveniji sta do sredstev upravičeni dve – savinjsko-šaleška in zasavska regija. Sredstva so namenjena prestrukturiranju gospodarstva tam, kjer je bila oziroma bo opuščena raba premoga.
Za sofinanciranje projektov v savinjsko-šaleški premogovni regiji je v obdobju 2021–2027 predvidenih skoraj 189 milijonov evrov. Ministrstvo za kohezijo je kot organ upravljanja že izdal odločitve o podpori projektov v vrednosti skoraj 142 milijonov evrov, pri čemer gre za sredstva iz sklada za pravični prehod in državnega proračuna. Projekte sicer izvaja več ministrstev v vlogi posredniških teles.
Vlada na obisku v Savinjski in Šaleški dolini
Ministrica Bratušek na ogledu del severnega kraka tretje razvojne osi
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek si je v okviru današnjega vladnega obiska dela savinjske regije ogledala dela na tretji razvojni osi. “Na odseku od Velenja do Slovenj Gradca čakamo samo še na eno pravnomočnost gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da bo takoj zatem v gradnji celoten odsek,” je povedala.
Po ponedeljkovem sestanku so bili koroški župani s potekom del na severnem kraku tretje razvojne osi po njenih besedah zadovoljni. “Danes nadaljujemo sestanek z župani občin Braslovče, Polzela, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. Vsi želimo, da bi bila ta os zgrajena že pred petimi leti, ampak časa se nazaj zavrteti ne da,” je povedala v izjavi za medije.
Spomnila je, da so se poleti začela dela na najzahtevnejšem odseku severnega kraka tretje razvojne osi, to je odseku Velunja. Rok za končanje del je 52 mesecev, torej do jeseni 2029. Za sklop od Šentruperta do Velenja pa Dars še pridobiva integralno gradbeno dovoljenje.
“Stranskih udeležencev je pri tem postopku ogromno. Zame je ključno, da je izpeljan brez napak, da v morebitnih pritožbah stvari ne bodo padle. Trasa je bila preverjena po vseh pravnih poteh. Tudi ustavno sodišče je reklo, da je postavljena trasa prava in prej ali slej bo na njej zgrajena tretja razvojna os. To naj tisti, ki s tem ne soglašajo, vzamejo v obzir in o tem razmislijo v fazi, ko se bodo lahko pritožili na gradbeno dovoljenje,” je dodala.
Glede sanacije državnih cest, ki so jih poškodovale ali uničile poplave avgusta 2023, je povedala, da je v tem trenutku v gradnji 24 projektov v skupni vrednosti skoraj osem milijonov evrov. Po načrtih, da se dela začnejo čim prej, najpozneje pa v prihodnjem letu, je takšnih projektov še 13.
“Med njimi se ravnokar končuje postopek izbire izvajalca za zelo zaželen del, to je obvoznica Luče. Verjamem, da bomo tudi to več deset let trajajočo sago kmalu končali in začeli gradnjo,” je dejala.
Z redno sejo v Mozirju je vlada začela obisk dela savinjske regije in Velenja. Foto: Flickr Vlada RS
Oglas