Foto: Televizija Slovenija/Zajem zaslona
Razmer, kakršne so bile na bencinskih črpalkah pred dobrim tednom dni, v samostojni Sloveniji še nismo doživeli, se jih pa številni spomnijo iz časov Jugoslavije, ko je zaradi vojne arabskih držav proti Izraelu veljal režim omejitve vožnje po sistemu par in nepar, izmenično za tiste, ki se jim je registrska tablica končala na lihe ali sode številke.
Oglas
Enaki ukrepi niso izključeni niti ob trenutnem konfliktu na Bližnjem vzhodu. Kaj nas še čaka, do kod lahko sežejo cene goriv, živil in vsega drugega? Bo kriza res tako huda, kot opozarja premier, ki je v napovedi težkih časov našel izhod za sestavo vlade s strankami z različnih bregov? Pri tem se pojavlja tudi vprašanje, ali je šlo pri pomanjkanju goriva na bencinskih servisih za načrtno sabotažo Petrola ali za posledice napačnih odločitev vlade.
Stališča o tem v studiu so v studiu soočali ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, predsednik uprave Petrola Sašo Berger, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež, predsednik sekcije za promet pri OZS-ju Peter Pišek in finančni analitik Blaž Hribar, prek videopovezave pa je v oddaji sodeloval tudi Boštjan Slemenšek s turistične kmetije Slemenšek.
Napovedi dviga cen sledil kaos na bencinskih servisih
Začetek energetske krize je v Sloveniji zaznamovan z intenzivnim sporom med vlado in največjim naftnim trgovcem, Petrolom. Kot je v prispevku spomnil novinar Klemen Košak, se je vnelo tik pred volitvami, saj sta bila vlada in Petrol še v sredo, 18. marca, očitno še na isti strani. “Lahko razumemo logistične težave, ki jih imajo naftni trgovci. In predvsem bi se javno zahvalil, predvsem največji naftni družbi, Petrolu, ki po podatkih, ki jih imamo, res dela vse, da zagotavlja naftne derivate,” je štiri dni pred volitvami dejal finančni minister Klemen Boštjančič.
Na tej novinarski konferenci je vlada napovedala, da se bo čez šest dni, po volitvah, cena goriva precej dvignila. Mnogi menijo, da je prav to razlog za kaos, ki je sledil na bencinskih servisih po državi. A hitro so se razširile tudi informacije, da težav ni povzročil samo skok povpraševanja. Na tržnem inšpektoratu so dobili pritožbe, da Petrol noče prodati goriva, ki bi ga lahko. Gorivo je namreč priteklo tudi na črpalkah, kjer je bila na ročki oznaka, da ga ni.
Vendar to ni napaka ali prevara, ampak nujnost, pravi glavna tržna inšpektorica Andreja But “Servisi morajo ohranjati določen nivo goriva zaradi možnosti dobav interventnim vozilom. In pa neka zaloga, neka količina mora ostati v rezervoarju, da ne pride do poškodb črpalk,” je pojasnila. Kršitev glede tega torej niso ugotovili – bencinski servisi niso skrivali bencina pred vozniki.
Inšpektorji na več servisih v kritičnem obdobju zaznali nižjo dobavo goriv
So pa nekateri inšpektorji odkrili drug zanimiv pojav. “Pri ugotavljanju, ali bencinski servisi zadržujejo gorivo, se je v nekaterih primerih pojavil indic, da bi problem lahko bila dobava goriva,” opozarja But. Tržni inšpektorat je nadzor opravil v soboto, 21. marca. Naslednji dan, na dan volitev, je poročal ministrstvu za gospodarstvo. “Iz pregledanih dokazil o dobavi naftnih derivatov izhaja, da se dobave v zadnjih 14 dneh vršijo manj pogosto, povpraševanje pa se je povečevalo. Ugotovljeno je bilo, da so dobave v zadnjih dveh dneh za polovico, nekje tudi za dve tretjini manjše,” je zapisano v poročilu tržnega inšpektorata.
Inšpektorji so pogostost dobav preverili na 14 Petrolovih servisih na različnih koncih Slovenije. Na šestih od teh 14 so ugotovili, da je bila dobava v kritičnem obdobju v marcu manjša kot v primerljivem obdobju v februarju. “Poleg teh šestih so tudi trije, ki goriva niso imeli zadnjih 24 ur ali več,” je dodala Bur. Na Petrolu sicer trdijo, da so v marcu močno povečali dostavo goriv do servisov. Najbolj na avtocestah in ob meji. Tisti servisi, ki so jih oskrbovali manj pogosto, pa naj bi imeli v bližini alternativo, trdijo v Petrolu.
“Petrol nima lastnih kapacitet oskrbe. Petrol celotno oskrbo maloprodajnih mest izvaja s pogodbenimi partnerji in ti so angažirali vsa vozila, ki so primerna za oskrbo maloprodajnih mest z naftnimi derivati in vse razpoložljive voznike,” je 24. marca dejal član uprave Petrola Marko Ninčević. Vendar je bila, tako trdijo na inšpektoratu, ponekod, na primer na Jesenicah, druga možnost samo servis na avtocesti. Na teh pa so bile od petka, 20. marca, cene že sproščene in nekoliko višje.
Nad Petrolom pa niso tarnali samo vozniki. 18. marca se je ministru za okolje Bojanu Kumru zoper Petrol pritožil direktor podjetja Shell Gregor Omejec. Ta je hkrati Petrolov konkurent in kupec. Od Petrola namreč dobiva gorivo za prodajo na Shellovih servisih v Sloveniji. “V zadnjih približno desetih dneh v Shellu zaznavamo, da Petrol dobave goriva ne izvaja v obsegu, ki ustreza oddanim naročilom, in ni v skladu z dejanskimi – v tem obdobju izrazito povečanimi – potrebami trga (…). Takšno ravnanje družbi Shell povzroča neposredno poslovno škodo, povečuje negotovost v oskrbi in posledično omejuje razpoložljivost goriva za slovenske potrošnike,” so ministra opozarjali na Shellu.
Podobna zgodba se je odvila že leta 2022
Na nekaterih črpalkah je goriva zmanjkalo že v začetku mandata aktualne vlade. Tudi takrat je do tega prišlo po vladni napovedi rasti cen, tako kot tokrat, pa so se tudi leta 2022 pojavljali očitki, da Petrol in drugi distributerji gorivo zadržujejo nalašč. Policija je takrat preverjala obstoj sumov kaznivih dejanj, a jih ni ugotovila, so sporočili ta teden.
Policisti medtem že preverjajo dogajanje v dneh pred volitvami, hkrati pa je vlada naložila ministrstvu za notranje zadeve, da preveri, ali je vodstvo Petrola zagrešilo kazniva dejanja s področja gospodarskega kriminala in ogrožanja varnosti prebivalstva. Petrol je sredo sicer vse očitke zavrnil kot “neresnične, neosnovane in v nasprotju s poslanstvom družbe”.
V Slovenskem državnem holdingu, ki ga vodi Žiga Debeljak, pa želijo morebitne nepravilnosti v Petrolu preveriti s posebnim revizorjem. Tako pri nabavi naftnih derivatov kot pri poslovanju Petrola s podjetji iz skupine Perspektiva. Perspektiva je v lasti zakoncev Darija in Vesne Južna, ki sta posredno 10-odstotna lastnika Petrola. Zakonca, ki spadata med najbogatejše Slovence, obvladujeta tudi gradbeno podjetje CGP, ki kupi veliko Petrolovega goriva, na drugi strani pa je za Petrol na primer zgradilo nov bencinski servis na avtocestnem počivališču Barje.
Kovač: Jedro sporov med vlado in Petrolom je že 30 let regulacija cen
Spor med vlado in Petrolom ima korenine v strukturi lastništva, ki je bila oblikovana že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Država je sicer največji lastnik Petrola, a nima večine in ga ne obvladuje. Petrol se je v zadnjih desetletjih znašel v več odmevnih zgodbah. V času tajkunske privatizacije na primer v prevzemni vojni z Istrabenzom, ki je obe družbi močno izčrpala. Državno upravljanje z lastništvom največje naftne družbe zagotovo ni bilo pametno, meni profesor ekonomije Bogomir Kovač, ki je več let svetoval Petrolu.
“Tako smo zdaj prišli do tega, da dejansko obvladuje največji predstavnik malih delničarjev, to je družina Južna, in zgodba pravzaprav je po tej korporativni strani v veliki meri zapravljena,” pojasnjuje Kovač. Pomembne so razlike v interesih, pravi. Država očitno Petrol vidi predvsem kot pomemben javni servis, zasebni lastniki pa kot naložbo, ki bi lahko bila bolj donosna. “Če ni nekega skupnega konsenza o razvoju, če je v ozadju cela vrsta sporov, ki so seveda na ravni med neko družbeno odgovornostjo, ki jo pričakuje država, in med poslovnimi interesi korporacije, potem si tukaj seveda ne moremo obetati nekih dobrih rešitev za potrošnike oziroma za odjemalce teh naftnih derivatov,” poudarja.
Vojna med Petrolom in aktualno vlado se je začela zaradi regulacije cen med zadnjo energetsko krizo. Ker vlada ni želela povrniti razlik v cenah, Petrol od leta 2023 toži državo za 107 milijonov evrov. Pozneje je vložil še dodaten zahtevek za 68,6 milijona evrov. Lani pa je Petrol sprožil aktivnosti za povračilo škode, ki naj bi jo povzročila nekdanja uprava pod vodstvom Nade Drobne Popovič – ki je teta Tine Gaber Golob. Nada Drobne Popovič je zdaj predsednica uprave državne Gen Energije. Po naših neuradnih informacijah se je premier Robert Golob lani sestal z Darijem Južno in predsednikom evropske nogometne zveze Aleksandrom Čeferinom. Pogovarjali naj bi se o nadzornem svetu Petrola in odpovedi tožbe zoper Nado Drobne Popovič. Do umiritve razmer očitno ni prišlo.
V nadzornem svetu sicer državo zastopajo Tomaž Vesel, ki naj bi bil bližje Južni kot Golobu, Luka Zajc, ki je sorodnik, prijatelj in sodelavec Aleksandra Čeferina, ter Marko Jazbec, predsednik uprave pozavarovalnice Sava in mož Saše Jazbec, države sekretarke na finančnem ministrstvu. A vladi se ni uresničila želja, da bi Jazbec prevzel vodenje nadzornega sveta. Za predsednico je bila izvoljena Vesna Južna. Nato je vlada poleti uvedla regulacijo cen goriv na avtocestah in s tem distributerjem zmanjšala dobičke. Marža prodajalcev goriva je v Sloveniji relativno nizka, dajatve državi pa relativno visoke in Petrol se je odzval odločno. Zaprl je štiri nedonosne, a za lokalno prebivalstvo pomembne servise. Odprl jih je šele po močnem pritisku javnosti.
Nova epizoda spora je bil dvig minimalne plače. Petrol je odgovoril z namero, da zaradi bolj stimulativnega poslovnega okolja, del strateških razvojnih centralnih funkcij prenese na Hrvaško. “Zdaj imamo celo kopico teh sporov, ki bi bili zlahka rešljivi, če ne bi bilo petelinjenja na eni in drugi strani, dokazovanja moči,” opozarja Kovač. “Zdaj bi bilo edino možno, da po vseh teh kalvarijah pridemo do jedra sporov in poskušamo tu stvari rešiti. In jedro sporov je seveda že 30 let regulacija cen,” je pojasnil.
Se bomo vrnili v čase sistema par-nepar?
Posnetek iz leta 1981 in sistema par-nepar.Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja so pri nas vozniki v dolgih kolonah čakali, da pridejo na vrsto za bencin, je poročala novinarka Tarče Anja Šter. To je bilo obdobje hude gospodarske krize v Jugoslaviji. Ob naftni krizi konec sedemdesetih so najprej uvedli zloglasni sistem par – nepar, po katerem so ob določenih dneh lahko vozili le avtomobili s parno oziroma neparno številko na koncu registrske tablice. Ukrep, s katerim Jugoslavija ni bistveno privarčevala bencina, se je pa izkazala iznajdljivost ljudi, je trajal skoraj dve leti. Temu ukrepu so sledili bencinski boni. “Porabo smo zmanjšali v osebnem prometu, pa kaj, ko je zaradi tega manj denarja v proračunu in zato dražimo druge izdelke. Kot se stvari sučejo, bo jugoslovanski naftni cirkus ostal,” je o tem poročal TV Dnevnika 14. novembra 1983.
Sorodna novica
EU poziva članice, naj varčujejo z energijo in predlagajo ukrepe za manjšo porabo nafte in plina
Ali se lahko scenarij ponovi? Bi lahko zaradi vojne na Bližnjem vzhodu znova omejevali porabo goriva po sistemu par–nepar ali z nedeljami brez vožnje? Evropska komisija države članice že poziva k varčevanju: več dela od doma, souporaba avtomobilov in več javnega prevoza.
Tarča je o mnenju vprašala voznike na ljubljanskem parkirišču Barje. Večina ni bila zaskrbljena. Toliko bolj zaskrbljeni pa so tisti, katerih zaslužek je neposredno odvisen od goriva – med njimi tudi samozaposlena inštruktorica vožnje. “Najbolj se pozna to, da goriva ni dobiti, in moraš iti prej na črpalko, preden ti ga zmanjka, ker ne veš, če ga boš dobil. To je res problem,” je dejala.
Cena kmetijske nafte se je že povišala za skoraj polovico. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Ekološki kmet Žiga Jenšterle iz Šentjurja skrbi za 150 glav govedi, Robi Romih iz istega kraja jih ima 100. Vsak na leto porabi okoli 10 tisoč litrov goriva. Dvig cene kmetijske nafte – ta se je od januarja, ko so kmetje za liter plačali dober evro, podražila za skoraj 45 centov na liter – zanju pomeni 4 tisoč evrov dodatnih stroškov ob trenutnih cenah. S strahom pričakujeta, kaj bodo prihodnji meseci prinesli. Prav kmetijska nafta se je najbolj podražila.
“Kmetje tu ne vidimo nobene logike. Kako je to možno, da smo ravno mi spet na najslabšem, ko pa kmetijstvo že tako trenutno slabo stoji, zdaj pa se soočamo še s tako krizo glede goriva. Spet bo prišlo do tega, da bomo začeli obupovati, pridelali bomo manj in vedno manj bo samooskrbne hrane,” je izjavil Jenšterle.
“Druge možnosti ne bo, kot da zmanjšamo pridelavo. Če bo gorivo drago, ne bomo opravljali storitev, uslug. Manj bomo delali, manj pridelali,” je dodal Romih.
Od države pričakujeta, da bo kmetom stopila nasproti, saj nekateri dobavitelji kmetijsko nafto dostavljajo že po 1,6 evra za liter. “Vsi bomo morali zategniti pas. Zakaj bi samo kmet zategoval? Ko mi kupimo gorivo, država vseeno na ta račun profitira, pobira davek, več DDV-ja zaradi višjih cen. Pričakujem, da se bo vsaj za pridelavo hrane zagotovilo gorivo po normalni ceni,” se glasijo besede kmeta Jenšterleta.
Ne le višje cene goriva, kmete so po žepu udarile tudi za več kot 30 odstotkov višje cene dušikovih gnojil. Romih na leto porabi okoli 10 ton umetnih gnojil in povišanje delno že čuti. “Za letos smo sicer že nabavili čez zimo, Bojimo se, kaj bo naprej. Cene mleka in mesa padajo, medtem ko gorivo, energenti in gnojila gre gor. Zelo smo zaskrbljeni, kaj bo to prineslo. Kalkulacij niti ne delamo, ker bi verjetno že nehali kmetovati,” je ponazoril kmet Romih.
Podražitve goriv in z njimi transportnih storitev se že poznajo tudi v gradbeništvu. Gradbeniki pravo krizo pričakujejo v prihodnjih mesecih. “Jutri je kriza tukaj. Materiali se že zdaj dražijo, trgovci so zelo previdni. Za vse, kar je vezano na nafto, se cene že zdaj dvigujejo. Zadeva je verižna, tako kot nam dražijo materiale, dražimo mi naprej končne izdelke,” je pojasnil Zoran Simčič z Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.
In kdaj bodo podražitve občutili tudi kupci na trgovskih policah? V Trgovinski zbornici napovedujejo, da lahko že konec aprila. Za mnoge, ki že zdaj komaj shajajo iz meseca v mesec, med njimi je vse več zaposlenih, bo to hud udarec. Cene hrane so se v zadnjih petih letih zvišale za kar tretjino. 64-letna Zinka Lepoša iz Poljčan ima 38-let delovne dobe v proizvodnji. “Groza. Že zdaj si ne moreš nič privoščiti. Včasih tud kaki teden jem bolj samo kruh pa mleko pa tako al pa kakšne nudle, kitajski so še poceni, da to poješ,” je ponazorila svoje življenje.
Lepoša mesečno prejema okoli 600 evrov nadomestila za invalidnost. Po plačilu vseh stroškov ji ob koncu meseca ostane med 50 in 70 evri. Brez pomoči društva Upornik, ki ji mesečno donira 100 evrov za nakup živil, bi težko preživela. “Si razdelim, da kolikor toliko pridem skozi, kolikor toliko. Če pa se mi kaj zamakne kakšen teden, je pa bolj pestro.”
Oglas