Najdražje stanovanje v prvem polletju leta 2025 je bilo prodano v Ljubljani v večstanovanjski stavbi Schellenburg. Foto: BoBo
Cene stanovanjskih nepremičnin, tako stanovanj kot hiš, so se lani zvišale za 5,8 odstotka, je konec marca objavil državni statistični urad (Surs). Cene nepremičnin so se tako podražile že enajsto leto zapored.
Oglas
Najbolj so se podražile nove družinske hiše, kjer so cene poskočile za 11,2 odstotka. Sledijo rabljena stanovanja, ki so se podražila za 8,4 odstotka, in rabljene družinske hiše s 4,8-odstotnim dvigom cen. Na drugi strani pa je padla cena novih stanovanj, ki so bila lani povprečno za dober poldrugi odstotek (1,7 odstotka) cenejša kot leta 2024.
Rabljene nepremičnine so se še posebej podražile v zadnjem četrtletju lanskega leta, saj so se glede na predhodno četrtletje zvišale za 3,9 odstotka, pri čemer so se enako podražila rabljena stanovanja kot rabljene hiše.
Najizrazitejša rast cen rabljenih stanovanj je bila v Mariboru (4,2 odstotka), sledili sta Ljubljana (3,8 odstotka) ter preostala Slovenija (3,6 odstotka).
Prodaje za skoraj dve milijardi evrov
Pri prodaji rabljenih stanovanj je najbolj izstopala Ljubljana, kjer je bilo prodanih 1571 rabljenih stanovanj, kar je četrtina več kot v letu 2024. Skupna vrednost teh prodaj je znašala 392 milijonov evrov.
Nove stanovanjske nepremičnine so se na letni ravni nekoliko pocenile, toda v zadnjem lanskem četrtletju so se njihove cene močno povišale. Nova stanovanja so se tako v povprečju podražila za 12,1 odstotka, nove hiše pa za 9,1 odstotka.
Prodaja vseh stanovanjskih nepremičnin na slovenskem trgu pa je glede na ugotovitve državnih statistikov obsegala približno 1,9 milijarde evrov.
Nepremičninski trg se znova ogreva
Sorodna novica
Stanovanjska kriza brez napredka. “Pogrešamo ukrepe, ki bi spodbujali zasebni najemni trg.”
Geodetska uprava (Gurs) v zadnjih letih objavlja tako letna kot polletna poročila o slovenskem trgu nepremičnin. Na Gursu pravijo, da bodo poročilo za lani objavili v drugi polovici aprila. V polletnem poročilu, objavljenem lani oktobra, pa so ugotavljali, da se je v prvem polletju letošnjega leta na slovenskem nepremičninskem trgu zgodil občutni obrat. V preteklih letih je veljalo, da se slovenski nepremičninski trg počasi ohlaja, čeprav so cene stanovanjskih nepremičnin še vedno naraščale. Vzrok za to naj bi bilo večje povpraševanje od ponudbe.
Gurs pa je v prvem polletju lanskega leta zaznal, da se je po treh letih stalnega upadanja prometa zanimanje za stanovanjske nepremičnine in zemljišča za njihovo gradnjo znova okrepilo.
V primerjavi z drugim polletjem 2024 je bilo število sklenjenih transakcij za stanovanja v večstanovanjskih stavbah višje za kar 30 odstotkov, pri stanovanjskih hišah pa za 20 odstotkov. Podoben trend je bil opazen tudi pri zazidljivih zemljiščih, kjer je bilo povečanje nekoliko manj izrazito, a še vedno pomembno.
Kot navaja Gursovo poročilo, naj bi bili po mnenju analitikov ključni razlogi za to padec fiksnih obrestnih mer za stanovanjska posojila, visoka zaposlenost in realna rast plač, ki povečuje plačilno sposobnost gospodinjstev.
Nove rekordne vrednosti nepremičnin po vsej državi
Cene pa so v lanskem prvem polletju znova dosegle ali presegle rekordne vrednosti v večini slovenskih regij. Na ravni države je tako srednja cena rabljenega stanovanja v večstanovanjskih stavbah prvič presegla 3000 evrov/m2. V Ljubljani, kjer so cene najvišje, je srednja cena dosegla že skoraj 4900 evrov/m2. Najvišja rast cen pa je bila zaznana v okoliških naseljih Ljubljane, v Mariboru in Kranju in je celo presegla deset odstotkov.
Najdražje stanovanje v prvem polletju leta 2025 je bilo prodano v Ljubljani v večstanovanjski stavbi Schellenburg. Šlo je za 177 kvadratnih metrov veliko stanovanje, s približno 150 kvadratnih metrov uporabne površine. Skupaj z dvema parkirnima mestoma je kupec zanj odštel 1,9 milijona evrov oz. približno 12.700 evrov na kvadratni meter uporabne površine.
Med rabljenimi stanovanji je v prvi polovici lanskega leta najvišjo ceno doseglo stanovanje v Trnovem v Ljubljani, zgrajeno leta 2016. Stanovanje, veliko 120 kvadratnih metrov (105 kvadratnih metrov uporabne površine), z dvema parkirnima mestoma, je doseglo ceno 1,3 milijona evrov oziroma 12.300 evrov na kvadratni meter.
Pomanjkanje stanovanj dviga cene
Direktor zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS-ju Boštjan Udovič glede večjega povpraševanja po nepremičninah v lanskem letu pravi, da sami ne vodijo evidenc sklenjenih poslov in se tudi sami zanašajo na podatke Gursa in Sursa, saj gre za uradne podatke.
Direktor zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS-ju Boštjan Udovič o vplivu morebitnega nepremičninskega davka
Vsak nepremičninski davek bi nedvomno imel vpliv tudi na učinkovitost izrabe nepremičnin in na nepremičninski trg kot tak. Dokler niso znani podrobnejši elementi morebitnega davka, pa težko ocenjujemo konkretne posledice, ki bi jih ta imel. V svetu so namreč znane zelo različne oblike obdavčitve nepremičnega premoženja. Prav gotovo pa bi bil na dolgi rok učinek, in sicer predvsem v racionalnejši rabi stanovanjskih nepremičnin in stavbnih zemljišč.
“Vzroki za naraščanje števila poslov so verjetno v nekoliko ugodnejših posojilih, saj so v preteklem letu obrestne mere nekoliko upadle. Mogoče je k izboljšani kupni moči državljanov prispevala tudi rast plač v javnem sektorju. Kakšnih drugih očitnih razlogov v tem trenutku ne vidim. Res pa je, da ne gre za kakšno bistveno rast,” je Udovič povedal za MMC.
Nepremičnine se, kot pravi, najbolj dražijo tam, kjer je povpraševanje največje. Poleg Ljubljane in Maribora predvsem v turističnih središčih in ob morju.
“Rast cen rabljenih nepremičnin je nekoliko odvisna tudi od ponudbe novih. Če novih ni dovolj, se namreč toliko bolj dražijo rabljene, saj je povpraševanje še vedno bistveno večje kot ponudba. Hitrost prodaje nepremičnine pa je v vsakem primeru odvisna od več dejavnikov. Če prodajalec ne pretirava z oglaševano ceno, je nepremičnina na teh območjih (predvsem v Ljubljani in v turističnih središčih) lahko prodana praktično takoj, saj je povpraševanja ogromno. Če ima prodajalec previsoka pričakovanja, pa lahko tudi na teh lokacijah prodaja traja nekoliko dlje,” pravi Udovič, ki padca cen nepremičnin v Sloveniji ne pričakuje.
“Načeloma ni posebnih razlogov, da bi prišlo do padca cen nepremičnin, zato tega ne pričakujem. Če ne bo bistvenih pretresov (npr. kakšne večje krize zaradi vojn ali podobnih mednarodnih dejavnikov), pričakujem zmerno rast, podobno kot v preteklih letih. Ob tem moramo upoštevati tudi inflacijo, zato so realne rasti cen nepremičnin nekoliko nižje kot nominalne,” še pojasnjuje.
Glede padca cene novih stanovanj v letu 2025 pravi, da je odgovor najbolj odvisen od lokacije nepremičnine. Ob tem dodaja, da so cene dosegle vrh v smislu, da ne gre pričakovati kakšne večje rasti. Prav tako ne gre pričakovati padca cen, saj ponudba še vedno močno zaostaja za povpraševanjem.
Oglas