Min Aung Hlaing je bil na čelu hunte, ki je februarja leta 2021 odstranila izvoljeno vlado. Foto: Reuters
Hlaing je na glasovanju prejel najmanj 293 od 584 glasov poslancev, s čimer si je zagotovil večino. V parlamentu, ki se je marca prvič po vojaškem udaru znova sestal, sicer sedijo skorajda izključno podporniki hunte. Četrtino sedežev imajo pripadniki oboroženih sil, Stranka za solidarnost in razvoj unije (USDP), ki velja za civilni podaljšek vojske, pa je osvojila skoraj 80 odstotkov preostalih sedežev.
Oglas
Hlaing je pred dnevi odstopil z mesta vodje oboroženih sil, potem ko je USDP konec januarja razglasil zmago na parlamentarnih volitvah. Na glasovanju v parlamentu se je pomeril z dvema kandidatoma, ki pa sta njegova privrženca, zato dvomov o zmagovalcu ni bilo. Po ustavi, ki jo je leta 2008 sprejela prejšnja vojaška hunta, lahko vsak izmed dveh domov parlamenta imenuje kandidata za predsednika, prav tako lahko svojega kandidata imenujejo predstavniki vojske. Kandidat z največ glasovi prevzame predsedniško funkcijo, medtem ko preostala dva postaneta podpredsednika.
Predstavniki vojske v novem sklicu parlamenta, ki je nedavno začel delati. Foto: Reuters
Hlainga bo na mestu vodje oboroženih sil v državi zamenjal general Je Vin Oo, ki velja za zagovornika trde roke in je znan po svoji brutalnosti, piše BBC. Predsednik države ima po ustavi v svojih rokah veliko izvršilno moč, ne pa tudi pooblastil nad vojsko.
Mednarodna skupnost volitve označila za prevaro
Hlaingova izvolitev na mesto predsednika države pomeni nadaljevanje večletnega procesa, s katerim si hunta prizadeva utrditi oblast v državi po državnem udaru leta 2021. Parlamentarne volitve, ki so potekale decembra in januarja, je Hlaing predstavljal kot priložnost za spravo. Hlaing ima sicer le redke stike z drugimi voditelji v regiji, tudi v Mjanmaru v glavnem sodeluje le z državnimi mediji.
A Združeni narodi, številni zagovorniki človekovih pravic in zahodni diplomati so volitve označili za prevaro, na katerih si želi hunta le legitimirati svojo oblast. Opozicija namreč ni smela sodelovati, vključno s stranko nekdanje izvoljene voditeljice države Aung San Su Či, ki jo je hunta odstavila in aretirala med vojaškim udarom.
Od leta 2021 spopadi zahtevali več kot 93.000 žrtev
Vojska je prevzem oblasti leta 2021 utemeljila s sklicevanjem na domnevne goljufije na volitvah novembra 2020, na katerih je stranka Aung San Su Či zmagala in dobila tudi potrditev neodvisnih mednarodnih opazovalcev. Državni udar je pahnil Mjanmar v novo politično, družbeno in gospodarsko krizo, saj je razseljenih več milijonov ljudi, na obmejnih območjih pa prihaja do spopadov med uporniškimi skupinami in vojsko. Od udara leta 2021 je v spopadih v državi umrlo skoraj 93.000 ljudi.
Sorodna novica
Mjanmar: Kjer državljanska vojna ubija, preganja in zavira napredek že skoraj 80 let
Oglas