Zavezništvo, ki ga vodi voditelj stranke Tisza Péter Magyar, sestavljajo politično raznolike skupine, ki jih povezuje predvsem želja, da končajo vladavino Viktorja Orbana. Foto: Reuters
Orban tudi po Orbanu: kakšne pasti čakajo njegovega naslednika?
Čeprav se madžarskemu premierju Viktorju Orbanu glede na javnomnenjske ankete po šestnajstih letih obeta poraz na madžarskih parlamentarnih volitvah prihodnjo nedeljo, bi se z njegovim odhodom boj za oblast v državi šele dobro začel. Stranka Fidesz je namreč vzpostavila sistem, v katerem bo trenutni opoziciji zelo težko voditi državo, piše bruseljski Politico.
Orbanov Fidesz je leta 2010 prevzel oblast z dobrimi 53 odstotki glasov in zasedel kar 70 odstotkov sedežev v parlamentu, kar mu je leta 2011 omogočilo sprejetje obsežne ustavne reforme in trajen politični vpliv. Tudi razveljavitev tega sistema zahteva dvotretjinsko večino, česar pa ankete opoziciji ne napovedujejo.
Mehanizmi, ki bodo novi vladi onemogočali spremembe, so postopek sprejemanja proračuna in tako imenovani kardinalni (ustavni) zakoni.
Madžarska
Škandali Orbanovih ne majejo prepričanih volivcev
Vladni proračun mora namreč obravnavati od vlade formalno neodvisni proračunski svet, ki lahko tudi blokira njegovo sprejetje, če člani ocenijo, da neupravičeno dviguje zadolženost države. Sestavljajo ga trije privrženci Fidesza, ki so bili na položaj nedavno imenovani za šest oziroma 12 let.
Uravnoteženje financ bo tudi prva naloga nove vlade, saj je sedanja že februarja dosegla polovico načrtovanega primanjkljaja za vse leto 2026.
Nezmožnost sprejetja proračuna je tudi najbolj verjeten scenarij padca morebitne nove vlade. Madžarski predsednik Tamás Sulyok, ki je blizu Fideszu in bo na položaju do leta 2029, lahko namreč v tem primeru razpiše predčasne volitve, proračunski svet in predsednika pa je spet mogoče razrešiti le z dvotretjinsko parlamentarno večino.
Intervju
Na udaru oblasti: Orbanova logika izključevanja je danes dosegla skrajnosti
Ta je potrebna tudi za spremembo tako imenovanih kardinalnih zakonov, ki pokrivajo področja, kot so sodstvo, volilni sistem, lokalna uprava, represivni organi in mediji.
Za novo vlado to predstavlja več težav: prva je spet povezana s proračunom. Za finančni položaj Madžarske bo ključna odmrznitev več kot 18 milijard evropskih kohezijskih sredstev, ki jih je Bruselj zadržal zaradi Orbanovih neliberalnih reform. Za to pa so potrebne spremembe na področjih, kjer madžarska ustava zahteva dvotretjinsko večino.
Strukture moči, ki jih je vzpostavil Fidesz, vzdržujejo prav s kardinalnimi zakoni. Ključna sta sodstvo in mediji. Veliko večino sodnih organov je imenoval Fidesz, pogosto s politično računico, kar je tudi eden glavnih očitkov Evropske unije, ki je Orbana leta obtoževala, da ruši pravno državo.
po razkritju
Madžarski zunanji minister naj bi priznal, da deluje v interesu Rusije
Drugo področje političnega boja so mediji, ki so na Madžarskem večinoma v lasti Orbanu naklonjenih poslovnežev. Leta 2018 se je velik del lokalnih televizij, radijskih postaj, spletnih portalov in tiskovin združil v neprofitno organizacijo Srednjeevropska medijska fundacija KESMA. Vzpon njihovih lastnikov je povezan s Fideszom, poročanje teh medijev pa to odraža. Na drugi strani so ti mediji močno odvisni od oglaševanja državnih podjetij in institucij.
Morda največja grožnja morebitni novi koaliciji pa tiči v njenih lastnih vrstah. Zavezništvo, ki ga vodi Péter Magyar iz največje stranke Tisza, je nastalo predvsem iz želje končati dobo Orbana, v praksi pa gre za politično zelo raznolike skupine.