Pregled dnevnih dogodkov:
17.34 ZDA potrdile sestrelitev ameriškega bojnega letala v Iranu
16.01 Trump: Z malo več časa lahko odpremo Hormuško ožino
15.51 Netanjahu napovedal nadaljevanje napadov na Iran v sodelovanju z ZDA
13.04 Tovorna ladja v francoski lasti prečkala Hormuško ožino
10.02 Srhljiva napoved iranskega generala
9.53 Napadi na Bližnjem vzhodu se nadaljujejo
9.47 Varnostni svet ZN preložil glasovanje o resoluciji za uporabo sile za odprtje Hormuške ožine
7.00 Trump zagrozil z napadi na elektrarne in mostove v Iranu
17.34 ZDA potrdile sestrelitev ameriškega bojnega letala v Iranu
Predsednik ZDA Donald Trump je bil po poročanju ameriških medijev seznanjen z razmerami, toda iz Bele hiše in Pentagona za zdaj še ni bilo uradnega odgovora na vprašanja medijev, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Prav tako še vedno ni uradno znano, kateri tip vojaškega letala so sestrelili Iranci. Iranska revolucionarna garda je danes zatrdila, da je sestrelila ameriško bojno letalo F-35. Tega naj bi nad osrednjim delom Irana sestrelil nov napredni sistem iranske zračne obrambe.
New York Times in Wall Street Journal medtem navajata, da je šlo za lovsko letalo tipa F-15E, v katerem je prostor za pilota in za častnika za orožne sisteme. Tudi televizija CNN je po analizi fotografij razbitin letala, ki so jih objavili iranski mediji, ocenila, da naj bi šlo za letalo F-15 in ne za F-35.
Tudi na družbenih omrežjih so glede na fotografije mnogi prepričani, da je šlo za lovca F-15, zelo hitro večnamensko bojno letalo, ki ga ZDA uporabljajo že pet desetletij, in ne za novejšega F-35.
BIG: Iranian state media released images of debris from a U.S. Air Force F-15E Strike Eagle fighter jet.
Iran initially claimed it had shot down an F-35, but the wreckage shown clearly matches an F-15E. pic.twitter.com/JMQvv0h2yo
— Clash Report (@clashreport) April 3, 2026
Po družbenem omrežju X se širijo tudi videoposnetki iz Irana, ki domnevno prikazujejo ameriška letala in helikopterje, ki iščejo pogrešana pilota letala F-15:
USAF HC-130 refueling a pair of HH-60G Pavehawks over Iran while searching for the downed F-15E aircrew today. pic.twitter.com/V5Xgs5Ew5t
— OSINTtechnical (@Osinttechnical) April 3, 2026
Po družbenem omrežju X se širijo za zdaj še nepreverjene navedbe, da so Američani enega od pilotom že uspeli rešiti.
Iranska televizija je medtem predvajala posnetke, za katere trdi, da prikazujejo razbitine sestreljenega letala. Po navedbah policije je bilo letalo sestreljeno nad osrednjim Iranom in naj bi verjetno strmoglavilo v provinci Kohgilujeh in Bojer-Ahmad.
Televizija je objavila poziv prebivalcem, naj se pridružijo iskanju posadke sestreljenega letala, za ujetje pilotov ujetje pa naj bi iranske oblasti ponudile nagrado.
16.01 Trump: Z malo več časa lahko odpremo Hormuško ožino
Z malo več časa bi lahko brez težav odprli Hormuško ožino, je danes sporočil predsednik ZDA Donald Trump. Strateško pomembna pomorska pot na Bližnjem vzhodu, ki jo je Iran skoraj v celoti blokiral v odgovor na izraelsko-ameriške napade, še vedno ostaja zaprta za veliko večino plovil.
“Z malo več časa lahko brez težav ODPREMO HORMUŠKO OŽINO, VZAMEMO NAFTO IN BAJNO ZASLUŽIMO,” je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal Trump in dodal, da bi bil to lahko “naftni vrelec” za ves svet.
15.51 Netanjahu napovedal nadaljevanje napadov na Iran v sodelovanju z ZDA
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je danes dejal, da bo Izrael še naprej izvajal napade na Iran v sodelovanju z ZDA. Zatrdil je, da je iranski režim oslabljen, Izrael pa je “močnejši kot kadarkoli”.
“Ob tesnem usklajevanju med mano in ameriškim predsednikom Trumpom ter med izraelsko in ameriško vojsko bomo nadaljevali napade na Iran. Njihov režim je šibkejši kot kadarkoli prej – Izrael pa je močnejši kot kadarkoli prej,” je Netanjahu povedal v videoposnetku, ki ga je objavil njegov urad.

Izraelski premier je komentiral tudi ofenzivo v Libanonu in dejal, da še naprej “odločno napadajo” proiransko oboroženo gibanje Hezbolah.
Foto: Reuters
“Skupaj z našimi ameriškimi prijatelji nadaljujemo napade na teroristični režim v Iranu. Pobijamo poveljnike, bombardiramo mostove in napadamo infrastrukturo,” je še povedal med oceno razmer v štabu poveljstva izraelskih sil v Tel Avivu, poroča izraelski časopis Times of Israel.
Netanjahu je dodal, da so izraelske zračne sile uničile 70 odstotkov iranskih zmogljivosti za proizvodnjo jekla.
13.04 Tovorna ladja v francoski lasti prečkala Hormuško ožino
Tovorna ladja, ki je razglasila, da pluje pod francoskim lastnikom, je danes prečkala Hormuško ožino, kažejo podatki spletne strani za spremljanje pomorskega prometa Marine Traffic. Iran je to ključno pomorsko pot za prevoz nafte in plina od začetka ameriških in izraelskih napadov 28. februarja praktično zaprl za promet.
Kontejnerska ladja Kribi, ki pluje pod zastavo Malte, a je v lasti francoske družbe za pomorski promet CMA CGM, je v četrtek popoldne prečkala Hormuško ožino in zapustila Perzijski zaliv, francoska tiskovna agencija AFP povzema podatke Marine Traffica.
Ladja je bila danes zjutraj že pri obali omanske prestolnice Maskat. Na svojem oddajniškem sistemu ima še vedno izpisano “lastnik Francija”, kar običajno ustreza tudi cilju, še navaja AFP.
Hormuška ožina je pomembna svetovna pot za prevoz nafte in plina, pa tudi gnojil iz Perzijskega zaliva. Zaradi skoraj popolnega zaprtja ožine so cene energentov ter drugih dobrin in storitev od 28. februarja, ko so ZDA in Izrael začeli napade na Iran, po vsem svetu močno poskočile.
10.02 Srhljiva napoved iranskega generala

Iranski general Abolfazl Šekarči pravi, da nestrpno čakajo na ameriško kopensko invazijo.
Foto: omrežje X/posnetek zaslona
Visoki predstavnik iranskih oboroženih sil, general Abolfazl Šekarči, je v odzivu na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo z napadi njihovo državo vrnili v kameno dobo, poudaril, da je cilj ZDA v tem trenutku kljub širokoustenju jasen: kako se dostojanstveno umakniti iz vojne, ki je ne morejo dobiti.
Kot je poudaril Šekarči, Iran tega scenarija ne sprejema: “Tudi če enkrat oznanijo konec vojne, jih ne bomo izpustili. Maščevali se bomo za kri mučenikov. Stiskamo grlo Ameriki. Naše izgube morajo biti povrnjene, agresor pa kaznovan.” Iran se je po njegovih besedah naučil lekcije, ne bo se pustil prevarati z dogovorom o premirju in dal ZDA časa za naslednji napad ali orkestriran upor v državi, tako kot se je zgodilo 18. in 19. decembra. “Dlje ko bo trajala vojna, večja bosta ponižanje in poraz Združenih držav,” je poudaril.
Ob tem je dejal, da ZDA glavnih centrov za proizvodnjo strateškega orožja sploh ne morejo najti – tudi če bi jih našle, pa jih ne bi mogle uničiti. “Se pripravljajo na kopesko invazijo? Nestrpno čakamo. Čakamo, da Američani začnejo kopenske operacije, saj jih bomo naučili lekcije, po kateri si ne bodo upali več napasti niti najšibkejše države na svetu. Na terenu bomo za Američane pripravili klavnico, ki bo povzročila takšen teror, da se Američani še več prihodnjih generacij ne bodo želeli prostovoljno pridružiti vojski,” je dejal Šekarči.
Iran po njegovih besedah ne bo sprejel ničesar drugega od izgona Američanov z Bližnjega vzhoda.
9.53 Napadi na Bližnjem vzhodu se nadaljujejo
Iran je danes izvedel nove napade na cilje v Izraelu in zalivskih državah. Potem ko je predsednik ZDA Donald Trump v četrtek zvečer zagrozil z napadi na infrastrukturo v Iranu, so iranske sile med drugim napadle izraelske in ameriške tovarne v regiji. Trdijo tudi, da so sestrelile ameriško letalo F-35.
Iran je oznanil val napadov na cilje po vsej regiji, vključno z “ameriškimi jeklarnami v Abu Dabiju, tovarnami aluminija v Bahrajnu in tovarno orožja Rafael, ki pripada sionističnemu režimu”, poročata francoska tiskovna agencija AFP in katarska televizija Al Jazeera.
Izraelska vojska je sporočila, da je iz Irana priletel val raket in da so aktivirali zračno obrambo. Mediji v Izraelu so poročali o poškodovanih hišah in avtomobilih, škoda naj bi nastala tudi na eni izmed železniških postaj v Tel Avivu, poročil o žrtvah pa ni bilo.
Države ob Perzijskem zalivu so prav tako še naprej tarča iranskih napadov. Rafinerija kuvajtskega državnega naftnega podjetja v kraju Al Ahmadi je bila tarča napada z dronom, izbruhnilo je več požarov. Kuvajtska zračna obramba je sestrelila tudi več raket in dronov, poroča AFP.
Oblasti v Združenih arabskih emiratih in Savdski Arabiji so prav tako poročale o napadih z droni in raketami.
Iran je nov val napadov danes sprožil po četrtkovih grožnjah predsednika ZDA, da bodo ameriške sile napadle iranske mostove in elektrarne.
Iranski zunanji minister Abas Aragči je v odzivu sporočil, da “napadi na civilne objekte, vključno z nedokončanimi mostovi, ne bodo prisilili Irancev v predajo”. ZDA so namreč v četrtek delno uničile najvišji most v Iranu pri mestu Karadž, ki pa je bil še v fazi gradnje.
Tiskovni predstavnik iranske vojske Ebrahim Zolfagari je medtem opozoril, da bo Teheran napadel energetsko infrastrukturo v regiji ter informacijska in telekomunikacijska podjetja v ameriški lasti, če bodo ZDA še naprej grozile z napadi na iranske elektrarne in drugo infrastrukturo.

Iranska poluradna tiskovna agencija Tasnim je na Telegramu objavila fotografije uničenih delov, ki domnevno pripadajo sestreljenemu letalu. Iranskih trditev ni mogoče neodvisno preveriti, ameriško centralno poveljstvo za Bližnji vzhod (Centcom) pa se nanje za zdaj ni odzvalo.
Foto: Guliverimage
Iranska revolucionarna garda je zatrdila tudi, da je nad osrednjim delom države sestrelila ameriško bojno letalo F-35. Iranska poluradna tiskovna agencija Tasnim je na Telegramu objavila fotografije uničenih delov, ki domnevno pripadajo sestreljenemu letalu. Iranskih trditev ni mogoče neodvisno preveriti, ameriško centralno poveljstvo za Bližnji vzhod (Centcom) pa se nanje za zdaj ni odzvalo.
Letalo F-35, ki ga proizvaja ameriško podjetje Lockheed Martin, je med najsodobnejšimi lovskimi letali na svetu, cena enega znaša okrog sto milijonov dolarjev. Do zdaj ni bilo potrjenih primerov sestrelitve letala F-35 v oboroženem spopadu.
9.47 Varnostni svet ZN preložil glasovanje o resoluciji za uporabo sile za odprtje Hormuške ožine
Varnostni svet ZN je preložil za danes načrtovano glasovanje o resoluciji, s katero bi odobril uporabo sile za zaščito ladij v Hormuški ožini, ki jo je Iran zaradi izraelsko-ameriških napadov skoraj v celoti zaprl. Glasovanje naj bi zamaknili zaradi velikonočnih praznikov, nov datum pa ni znan. Iran je posvaril pred provokativnimi dejanji.
Varnostni svet ZN naj bi danes glasoval o resoluciji, ki jo je kot nestalna članica predlagal Bahrajn, vendar se je dnevni red v četrtek zvečer spremenil. To naj bi se zgodilo, ker je danes veliki petek, čeprav je bilo to jasno že ob prvotni umestitvi glasovanja na današnji dnevni red.
Novega datuma, ko naj bi najvišji organ ZN glasoval o resoluciji, za zdaj niso objavili, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po navedbah agencije Reuters, ki se sklicuje na diplomatske vire, bi lahko potekalo v soboto.
Resolucija državam članicam ZN daje zeleno luč, da v Hormuški ožini uporabijo “vsa potrebna obrambna sredstva, ki so sorazmerna z okoliščinami”, da se “zagotovi varen prehod in preprečijo poskusi zaprtja, oviranja ali kakršnegakoli drugega motenja mednarodne plovbe skozi ožino”. Ukrep naj bi veljal najmanj šest mesecev.
Besedilo osnutka resolucije so sicer večkrat popravljali, da bi zadostili pomislekom držav, kot so Rusija, Kitajska in tudi Francija, ki je želela, da resolucija poudari obrambni značaj vsakršnega posredovanja.
Kitajski veleposlanik pri ZN Fu Cong je medtem posvaril, da bi uporaba sile vodila v dodatno eskalacijo in lahko imela resne posledice, Rusija pa zavrača ukrepe proti Iranu, ki jih vidi kot enostranske, saj so vojno na Bližnjem vzhodu sprožili Izrael in ZDA. Rusija in Kitajska imata kot stalni članici Varnostnega sveta tudi pravico veta, tako da je usoda resolucije precej negotova.
Iran, ki vztraja pri zaprtju Hormuške ožine za plovila, povezana s sovražnikom – Izraelom ali ZDA –, je danes posvaril pred provokativnimi dejanji.
“Vsako provokativno dejanje agresorjev in njihovih podpornikov v zvezi z razmerami v Hormuški ožini, tudi v Varnostnem svetu ZN, bo razmere le še bolj zapletlo,” je dejal iranski zunanji minister Abas Aragči.
Hormuška ožina je pomembna svetovna pot za prevoz nafte in plina, pa tudi gnojil iz Perzijskega zaliva. Zaradi skoraj popolnega zaprtja ožine so cene energentov ter drugih dobrin in storitev od 28. februarja, ko so ZDA in Izrael napadli Iran, po vsem svetu močno poskočile.
7.00 Trump zagrozil z napadi na elektrarne in mostove v Iranu
“Naša vojska, največja in (daleč!) najmočnejša na svetu, še sploh ni začela uničevati tistega, kar je ostalo v Iranu. Naslednji na vrsti so mostovi, potem pa elektrarne! Vodstvo novega režima ve, kaj je treba storiti, in to je treba storiti HITRO!” je zapisal Trump.

Foto: Reuters
Ameriški predsednik je od začetka vojne proti Iranu konec februarja večkrat izjavil, da so ZDA poškodovale oziroma uničile večino vojaških ciljev v islamski republiki. V četrtek je zatrdil, da so uničile najvišji most v državi, dan prej pa je zagrozil z napadi na iranske elektrarne, če Teheran ne bo sklenil dogovora z Washingtonom.
Footage captures explosion at Bilqān Bridge (B1) in Azimieh, Karaj, Iran. pic.twitter.com/fL9tu6w6bg
— Open Source Intel (@Osint613) April 2, 2026
Strokovnjaki za mednarodno pravo v ZDA so podpisali odprto pismo, v katerem navajajo, da bi ameriški napadi na Iran lahko pomenili vojni zločin, potem ko je predsednik Donald Trump večkrat ponovil grožnje z napadom na iranske elektrarne in razsoljevalne naprave.

Foto: Reuters
V pismu, ki ga je podpisalo več kot sto strokovnjakov za mednarodno pravo (nekateri izmed njih prihajajo z uglednih univerz Harvard, Yale, Stanford in Univerze v Kaliforniji), so zapisali, da ravnanje ameriških sil in izjave visokih uradnikov “vzbujajo resno zaskrbljenost glede kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, vključno z morebitnimi vojnimi zločini”. V pismu, ki je bilo objavljeno na spletni strani revije Just Security, so strokovnjaki izrazili “veliko zaskrbljenost zaradi napadov, ki so prizadeli šole, zdravstvene ustanove in domove”, pri čemer so omenili tudi ameriško raketiranje šole v Iranu prvi dan vojne.