Umetničin projekt 1982 danes odpirajo v Galeriji P74.
Oglas
Video predstavlja del kinetične skulpture, ki deluje po principu verižne reakcije – vsak od vključenih elementov torej narekuje premik naslednjega. Z dovoljenjem Galerije P74
Razstava, ki jo odpirajo danes ob 19.00 in bo na ogled do 23. aprila, je sestavljena iz dveh delov – iz kinetične skulpture in instalacije, ki vključuje participatorne elemente. Obe postavitvi pripovedujeta o različnih vsebinah, ki pa jim je skupen premislek o kavzalni povezanosti dogodkov. Umetnico v retrospektivnem pogledu, ki jo vodi do leta njenega rojstva do danes zanima zakon vzajemnega učinka, akcije-reakcije, eden temeljnih fizikalnih zakonov, ki pa ga sama aplicira na premik družbe, človeka in narave.
Leto 1982
Leta 1982 se je zgodilo marsikaj, nekateri dogodki so za razvoj sveta prelomni, drugi skoraj mimobežni, celo povsem individualni, a lahko enako vplivni. Tisto leto so odkrili prvi računalniški virus, v Nemčiji so izdelali prvi kompaktni CD-predvajalnik, prvič je poletelo letalo Boeing 757. A to je bilo tudi leto začetka in konca falklandske vojne, z vdorom Izraela v južni Libanon se je začela libanonska vojna. Mehika je sporočila, da ne more odplačati zunanjih dolgov, kar je sprožilo dolžniško krizo, ki se je z naglico razširila po Latinski Ameriki. Zgodil se je najdaljši lunin mrk v dvajsetem stoletju – delni traja 236 minut, popolni pa 106 minut. Kitajska je kot prva država presegla število prebivalstva ene milijarde. V ameriški zvezni državi Teksas so prvič izvedli usmrtitev z injekcijo. Za posledicami prometne nesreče je umrla monaška princesa Grace Kelly.
Sorodna novica
Kaj je tisto, kar neizogibno podedujemo
Vsak dogodek pogojuje drugega
V 1982 je bila tudi nogometna tekma, s katero je hrvaški klub Dinamo Zagreb postal prvak SFRJ-ja. Umetnica posnetek gola s tekme vključi v kinetično skulpturo, ki deluje po principu verižne reakcije – vsak od vključenih elementov torej narekuje premik naslednjega. Ta posnetek uporabi po principu populističnega pripomočka, da lahko govorimo o trenutnem dogajanju v svetu. “Izrael napade Gazo, Izrael napade Iran, Iran napade Izrael, Amerika napade Iran … Kaj sledi? Čeprav kot posamezniki poskušamo delovati kar se da funkicionalno in smiselno, se v svetu stalno srečujemo z nesmisli. Z dejanji sicer poskušamo ustvariti prostor za pozitivne spremembe, kljub temu pa te poskuse (največkrat) lahko označimo zgolj kot stvari, ki jih počnemo, da se počutimo bolje,” so ob razstavi zapisali v galeriji.
Umetnica, ki glavnino svojega ustvarjanja uresničuje v medijih fotografije, videa in instalacije, ves čas eksperimentira, širi znanja in spaja različne medije, v projektu 1982 s takšnim spojem nadaljuje predhodni premislek o iskanju lastnih korenin (spomnimo se na projekt Teža zapuščine, 2022) ter se skuša umestiti v svet, v katerem živi.
Špela Škulj (1982) je vizualna umetnica, ki ustvarja v polju sodobne fotografije in videa. Večkrat obravnava temo ekologije in nepovratnega vpliva človeka na okolje, pri čemer zagovarja posthumanistični pogled na svet, skozi katerega raziskuje vprašanje samote in občutke nesmiselnosti človeškega obstoja v sodobnem svetu. Svoja dela je predstavila na samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini, med drugim v Moderni galeriji, Galeriji P74, Galeriji Photon, +MSUM, Centralni postaji Maribor, AQ Galeriji v Celju in Chef d’Oeuvre v Osaki na Japonskem. Je dvakratna izbranka natečaja Drugačni svetovi: Mlada sodobna fotografija (2014, 2017) in zmagovalka natečaja za fotoknjigo galerije Photon (2016) ter dvakratna nominiranka za nagrado skupine OHO (2019, 2022). Poleg avtorskega dela deluje tudi kot oblikovalka svetlobe v gledališču. Živi in dela v Ljubljani.
Oglas