Papež med obredom v baziliki svetega Petra. Foto: Reuters
Na veliki petek se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. To je edini dan v letu, ko v Katoliški cerkvi ne obhajajo maše, hkrati pa velja strogi post. To pomeni, da naj verniki ne bi jedli mesa, hkrati pa se lahko do sitega najedo le enkrat v dnevu. Pri bogoslužjih namesto maše molijo križev pot, berejo evangeljska poročila o Jezusovem trpljenju ter častijo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja.
Oglas
Papež se je dva dni pred veliko nočjo z izraelskim predsednikom Jicakom Hercogom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim po telefonu pogovarjal o bližnjevzhodni oziroma ukrajinski vojni ter potrebi po miru, so sporočili iz Vatikana.
Pogovor s Hercogom je potekal zlasti o pomenu zaščite civilnega prebivalstva ter spodbujanja spoštovanja mednarodnega in humanitarnega prava.
Sogovornika sta poudarila “nujnost vnovičnega odprtja vseh možnih kanalov diplomatskega dialoga za končanje sedanjega resnega konflikta ter vzpostavitev pravičnega in trajnega miru na Bližnjem vzhodu”, so sporočili iz Vatikana.
Hercog je na omrežju X sporočil, da sta si izmenjala voščila ob krščanski in judovski veliki noči, preden sta govorila o bližnjevzhodni vojni, pri tem pa tudi o “stalni grožnji raketnih napadov iranskega režima in nasilju njegovih posrednikov proti ljudem vseh veroizpovedi v regiji”.
Glede Libanona, kjer so izraelski napadi zahtevali že več kot 1300 življenj, sta po njegovih besedah govorila o pomenu “varnosti in zaščite krščanskih skupnosti na obeh straneh meje”.
Sorodna novica
Kristjani se spominjajo trpljenja in smrti Jezusa, v evangeličanskih cerkvah osrednje bogoslužje
Papežu je poudaril velik pomen odnosov izraelske države s Svetim sedežem, Katoliško cerkvijo in kristjani po vsem svetu. Spomnil je tudi na pomen sodelovanja vseh svetovnih in verskih voditeljev v boju proti antisemitizmu.
Z Zelenskim je po navedbah Vatikana imel papež prijateljski pogovor, v katerem mu je voščil ob velikonočnih praznikih in znova potrdil svoje tesne vezi z ukrajinskim narodom. Govorila sta o nujnosti zagotovitve ustrezne pomoči v vojni prizadetim prebivalcem Ukrajine in o prizadevanjih za spodbujanje humanitarnih pobud, zlasti o izpustitvi ujetnikov, za kar si Vatikan po svojih diplomatskih kanalih prizadeva od začetka ruske invazije.
Papež in Zelenski sta tudi izrazila upanje, da “se bodo z zavezanostjo in sodelovanjem mednarodne skupnosti sovražnosti čim prej končale in bo mogoče doseči pravičen in trajni mir”.
Zelenski je na omrežju X sporočil, da je Rusija ravno med njunim pogovorom znova začela napade na Ukrajino in da za Ukrajince “ni niti ure miru”. “To je ruski odgovor na naš predlog za velikonočno prekinitev ognja,” je dodal.
Oglas