Galerija Uffizi hrani eno najpomembnejših umetniških zbirk na svetu, zlasti nekaterih ključnih renesančnih mojstrov, ki so prav v Firencah naredili odločilne korake. Na fotografiji Michelangelovo delo Doni Tondo iz ok. 1507. Foto: EPA
Italijanki dnevnik Corriere della Sera poroča, da so neznani storilci od muzeja v zameno za ukradene podatke že poskušali izsiliti odkupnino. Kot navajajo, naj bi hekerjem od februarja dalje večkrat uspelo vdreti v interno bazo podatkov Galerije Uffizi. Poleg gesel in podatkov za dostop do fotoarhiva naj bi pridobili tudi tlorise in lokacije varnostnih kamer, kar v galeriji zanikajo. Časopis tudi poroča, da so v napadu izpraznili strežnike galerije, ta pa je zaradi varnosti v Italijansko centralno banko prenesla dragocene dragulje.
Oglas
V galeriji so se odzvali na poročanje časopisa in v izjavi za javnost zapisali, da so bili 1. februarja tarča hekerskega napada, vendar pa v tem času ničesar niso ukradli, prav tako ni bil izgubljen noben podatek. Zanikajo tudi, da bi hekerji pridobili varnostne tlorise ali vdrli v telefone zaposlenih.
Galerija Uffizi domuje v stavbi, ki jo je Giorgio Vasari začel graditi leta 1560 kot urade za firenškega vojvodo Cosima I. V stavbi, ki je bila končana leta 1580, so Medičejci, pomembni meceni umetnosti, nato shranjevali svoje pridobitve. Ana Maria Luisa, zadnja iz družine Medičejcev, je galerijo Uffizi, tako kot tudi številne druge mestne znamenitosti, zapustila meščanom Firenc. Uradno je stavba postala umetnostni muzej leta 1765. Foto: EPA
Kot še sporočajo iz galerije, je bila edina motnja, ki jo je napad povzročil, povezana s tem, da so potrebovali čas za obnovitev varnostnih kopij. Dodali so, da so izdali izjavo takoj po incidentu.
Corriere della Sera je poročal, da so hekerji vdrli v omrežje Uffizija, Palazze Pitti in vrtov Boboli, prevzeli nadzor nad strežnikom s fotoarhivom in na osebni telefon direktorja galerije Uffizi Simoneja Verdeja poslali zahtevo po odkupnini. V galeriji zatrjujejo, da je bila že predhodno narejena varnostna kopija fotografskega strežnika.
Galerijo Uffizi na leto obišče več kot pet milijonov obiskovalcev. Foto: AP
Galerija: Menjava kamer je bila načrtovana že prej
Glede premestitve dragocenih predmetov v Banko Italije in zaprtja palače Pitti so sporočili, da to ni imelo nobene povezave s kibernetskim napadom, temveč z obnovitvenimi deli, ki so bila načrtovana že lansko jesen. O zamenjavah varnostnih kamer, kar prav tako omenja članek, v Uffiziju sporočajo, da je nadgradnjo že leta 2024 predlagala policija, so pa s tem pohiteli po lanski odmevni tatvini v pariškem muzeju Louvre. V tej so neznanci odnesli dragulje v vrednosti 102 milijona dolarjev, dejanje pa je tatovom olajšal prav pomanjkljiv nadzor varnostnih kamer. V Uffiziju temu dodajajo, da situacija ni primerljiva s tisto v Louvru, saj so kamere imeli, a so bile analogne, zdaj pa je sistem v celoti digitalen. Menjava kamer je bila že leto dni v načrtu, dodajajo.
Ena najpomembnejših svetovnih zbirk
Pozorno bedenje nad firenško galerijo Uffizi, enim največjih muzejev in eno najpomembnejših umetniških zbirk na svetu, je razumljivo, saj ta hrani nekaj najlepših umetnin iz zgodovine umetnosti. Jedro zbirke je renesančna umetnost, ki je prav v Firencah doživela enega od ključnih zagonov, in tako so v galeriji na primer doma dela Sanda Botticellija (Pomlad in Rojstvo Venere), Michelangela (Doni Tondo), pa tudi Leonarda da Vincija, Tiziana, poznejšega Caravaggia in številnih drugih pomembnih umetnikov.
V galeriji hranijo eno od najboljših zbirk italijanske umetnosti od 13. do 18. stoletja. Foto: EPA
Louvre kot svarilo
Številne muzeje po svetu že nekaj časa vse bolj skrbi možnost vdora, kar je posledica spektakularne tatvine v pariškem Louvru, v kateri so oktobra lani ukradli del francoskih kronskih draguljev. Pred kratkim so iz iz muzeja v Parmi ukradli slike Pierre-Augusta Renoirja, Paula Cezanna in Henrija Matissa.
Oglas