Predlog z naslovom Alpska prehranska dediščina: skupnostni programi varovanja je bil Unescu predan 30. marca.
Oglas
Foto: Pixabay
Po navedbah ministrstva za kulturo so sodelujoči o možnostih vpisa alpske prehranske dediščine v register dobrih praks prvič razpravljali v okviru projekta Alpfoodway, katerega namen je bil krepitev alpske kulinarične dediščine. Ministrstvo za kulturo, ki kot predstavnik Slovenije sodeluje pri večnacionalnem predlogu alpske prehranske dediščine za vpis v Unescov register, se je z idejo o vpisu seznanilo leta 2023, resno in intenzivno delo pri pripravi dosjeja na ravni mednarodne skupine pa se je začelo takoj po novem letu 2025.
Alpska prehranska dediščina se spopada z velikimi izzivi zaradi podnebnih sprememb in okoljskih pritiskov na gorske ekosisteme, družbenih in gospodarskih sprememb na alpskem podeželju ter izgub medgeneracijskega znanja in skupnostnih vezi.
Posebna pozornost medgeneracijskemu prenosu znanja
Skupnostni programi varovanja v Sloveniji, Švici, Franciji in Italiji po navedbah ministrstva za kulturo vzpostavljajo dolgoročen okvir varovanja alpske prehranske dediščine kot živega izraza znanja, identitete, lokalnih praks in trajnostnega načina življenja, poseben poudarek pa namenjajo medgeneracijskemu prenosu znanja in vključevanju dediščine v trajnostne lokalne dobavne verige.
Na Unescu že sedem vpisov nesnovne dediščine
“Slovenija ima na Unescovem reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine že sedem raznolikih vpisov, od Škofjeloškega pasijona do babištva. Tokrat pa prvič stopamo korak dlje: v register dobrih praks varovanja, kjer v ospredje postavljamo ljudi, skupnosti in živo dediščino, ki jo vsak dan ustvarjamo, živimo in prenašamo naprej. Posebno vrednost temu predlogu daje tudi sodelovanje z drugimi državami, saj dediščina presega meje in nas povezuje v skupnem prostoru Alp,” je ob predaji predloga nominacije poudarila ministrica za kulturo Asta Vrečko.
V pripravo slovenskega dela predloga so bili vključeni številni partnerji s področij kulture, dediščine, raziskovanja, regionalnega razvoja in turizma, pa tudi nosilci dediščine, lokalne skupnosti, društva in posamezniki, ki s svojim delovanjem ohranjajo in razvijajo alpsko prehransko kulturo.
Alpska prehranska dediščina se vsebinsko navezuje na več enot, vpisanih v slovenski register nesnovne dediščine, kot so: planinska paša in predelava mleka, priprava bohinjskega mohanta in bovških krafov, izdelovanje trničev in pisav, čebelarstvo, sonaravna nega in raba travniških sadovnjakov ter sušenje sadja.
Doslej je v registru vpisanih 138 enot in evidentiranih 408 nosilcev. Kot so še zapisali na ministrstvu, Unescov register dobrih praks varovanja služi kot platforma za izmenjavo uspešnih pristopov in kot vir navdiha za države, skupnosti in vsakogar, ki ga zanima varovanje nesnovne kulturne dediščine. Učenje o učinkovitih ukrepih varovanja, ki so se izkazali za uspešne pri različnih vrstah te nesnovne kulturne dediščine v različnih geografskih regijah, bo pomagalo zainteresiranim stranem razviti lastne ustrezne ukrepe varovanja.
Oglas