Vsaka velikonočna jed ima svojo simboliko. Foto: BoBo
V Katoliški cerkvi je velika sobota dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu, kamor so ga simbolično prenesli na veliki petek, zato verniki na ta dan obiskujejo njegov simboličen grob. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslovijo velikonočni ogenj in vodo, s katerima nato verniki pokadijo in pokropijo domove.
Oglas
Na veliko soboto v cerkvah, pred kapelami in na trgih potekajo blagoslovi velikonočnih jedi, med katerimi so najpogostejši kruh, pirhi, šunka in hren. Pri tem ima vsaka jed tudi svojo simboliko. Kruh simbolizira božjo dobroto in človekovo delo, meso Jezusovo telo, pirhi Jezusove rane, hren pa žeblje.
Velika sobota je za kristjanke in kristjane tudi čas premišljevanja, molitev in tihote pred velikim praznikom. Katoliški duhovnik in vojaški kaplan Jakob Piletič je dejal: “Današnji dan ni primeren za veseljačenje, ne za delo, vzemimo si premor. Premislimo božjo ljubezen, totalnost, ki je bila potrebna za našo prepogosto brezbrižnost. Zaustavimo se v tihem in radostnem upanju, da tudi, kadar nam ne uspe, kadar se zdi, da je vsega konec in da je vse zaman, ostaja upanje. Upanje, ki nam ga je podaril Gospod.”
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ob tem priporočajo, naj tudi med prazniki pri hrani ostanemo zmerni, med obroki pa naj popijmo dovolj vode. Vključimo naj tudi dovolj dnevne telesne dejavnosti.
Evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj. Prav tako pripravijo jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo. Bogoslužja ob sobotah nimajo.
Vrhunec velike sobote bo zvečer, ko bodo po katoliških cerkvah potekale velikonočne vigilije. Pri tem bodo škofje in duhovniki katehumenom, ki so se pripravljali na zakramente, podeljevali krst, obhajilo in birmo.
Velikonočna vigilija v Baziliki svetega Petra v Vatikanu se bo začela ob 21. uri. Vodil jo bo papež Leon XIV.
Oglas