Parkirišče v Štepanjskem naselju v Ljubljani. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
Pravilna parkirna politika lahko pripomore k zmanjšanju stroškov stanovanjske gradnje, izboljša kakovost zraka, omili pregrevanje mesta, predvsem pa oplemeniti javni prostor, so enotni strokovnjaki. Ob tem ne moremo mimo vprašanj uporabe in lastništva avtomobila, kakovosti javnega prostora, javnega prometa, cen nepremičnin, dnevnih migracij, mobilnosti, podnebnih ciljev, vse to pa zahteva temeljit premislek o urbanistični prihodnosti naših mest. Parkirana problematika je prisotna ne le v večjih, temveč pogosto tudi v manjših slovenskih mestih, največkrat v strnjenih blokovskih naseljih in v središčih mest.
Oglas
Na zadnji redni seji ljubljanskega mestnega sveta so svetniki sprejeli odlok o uvedbi plačljivega parkiranja na javnih površinah v stanovanjskih soseskah. Pred sprejetjem tega odloka je mesto ukrepe že začelo izvajati v Štepanjskem naselju, kar je med tamkajšnjimi prebivalci povzročilo kar nekaj nezadovoljstva.
Kot navaja Jera Grobelnik, vodja službe za lokalno samoupravo pri Mestni občini Ljubljana, ideja ni nova, saj je parkirna problematika v strnjenih blokovskih soseskah prisotna že vrsto let. “Rastemo skupaj s tem projektom. Ko smo začeli v Štepanjskem naselju, smo se tudi mi spopadali z izzivi, z ovirami. Na eni strani, kako bi prišli nasproti občanom, in na drugi vprašanje, kje se neha tista pravica, da imam avtomobilov toliko, kot si jih lahko privoščim. In zato tudi ta sprememba odloka, ker ugotavljamo, da je po vseh soseskah ta težava. Ne želimo nikomur kar koli hudega, to je vizija Ljubljane za celotno mesto. Želimo delati spremembe pri nas, občanih. Tudi sama sem Ljubljančanka in pomembno je, da spreminjamo svoje prometne navade.” Nacionalne smernice za izboljšanje lokalne parkirne politike, ki jih je izdalo ministrstvo za okolje, prostor in energijo, so ključen dokument za celostno upravljanje mirujočega prometa v občinah.
Cilj smernic je zmanjšanje motoriziranega prometa in preobrazba parkirnih površin v bolj trajnostne, zelene prostore, zato so ukrepi mestnih občin pri zajezitvi parkirnih mest in števila avtomobilov, smiselne, pripoveduje Urban Jeriha z Inštituta za politike prostora: “Soseske so zgrajene zato, da bi v njih delovale vse funkcije vsakodnevnega življenja. To pomeni stanovanja, vrtci, trgovine in ostale storitve. Število avtomobilov, ki jih ima vsak posameznik poljubno, pa je pripeljalo do stiske, ko je avtomobilov enostavno preveč in so parkirani po pločnikih in zelenicah. To pomeni, da je postalo tudi osnovno funkcioniranje sosesk oteženo.”
Vsaka občina se parkirne problematike loteva na svoj način, glede na svoje specifike. Če se v Štepanjskem naselju o lastništvu zemljišč še odloča na sodišču, kar zavira izvajanje ukrepov, pa se je novomeška občina odločila za drugačen prestop, razloži župan Novega mesta Gregor Macedoni: “Mi smo pred sedmimi, osmimi, devetimi leti zelo sistematično vsa zemljišča okoli blokov prenesli na etažne lastnike, občina si torej ni želela biti lastnik teh majhnih parkirišč, saj bi s tem na nek način prevzeli to problematiko nase. Se pa lahko strinjam, da bi bila občina verjetno boljši gospodar in bi s širšim pogledom to urejala. Bojim pa se, da je to, kar se danes dogaja v Ljubljani, predvsem zgodba o tem, ali nekdo razume, da je to tudi njegova soodgovornost. Da njegovemu stanovanju pripada 0,7 parkirišča, ima pa dva avtomobila in da se bo moral o tem začeti pogovarjati z vsemi solastniki.”
Vsaka občina se parkirne problematike loteva na svoj način. Foto: BoBo/Marko Vavpotič
K lajšanju parkirnih stisk lahko pripomorejo ukrepi, kot je vzpostavitev enosmernih ulic, izdaja parkirnih dovolilnic, višje cene začasnega parkiranja, uporaba parkirišč pri poslovnih objektih zunaj delovnega časa ter izboljšanje alternativnih oblik mobilnosti. Pri implementaciji parkirnih politik je ključna predvsem komunikacija z občani, poudarja Urban Jeriha: “Bistveno je, da vsi meščani ali občani vedo, zakaj se upravlja parkiranje, kakšne koristi bodo od tega dobili in da razumejo, kakšno je trenutno stanje. Potem je iskanje vseh ukrepov mnogo mnogo lažje. Izkušnje kažejo, da kadar prepustimo odločanje samo javnosti, brez strokovnih podlag in brez vizije, ki je opredeljena v občinskih celostnih prometnih strategijah, obstaja nevarnost, da se ne bi znašli tam, kamor si kot skupnost želimo iti, pa tudi obratno. Če bi samo inženirje v pisarnah vprašali, kako bi upravljali parkiranje, obstaja nevarnost, da ti ukrepi ne bi bili ustrezno prilagojeni. Parkirne politike so zato vedno nek lokalni dogovor, ki se vzpostavi znotraj vsake občine posebej.”
Kot še dodaja Jeriha, velja pri iskanju rešitev upoštevati tudi izkušnje iz Nemčije in Avstrije, kjer so obstoječe parkirne kapacitete v soseskah med seboj povezali v enoten sistem upravljanja: “Preverijo, koliko parkirišč je v neki soseski na voljo, ne glede na lastništvo. Običajno so poleg stanovalcev tam tudi trgovine, kakšna delovna mesta, tudi šole, ki seveda nimajo zasedenih parkirnih mest istočasno. In tukaj vidijo možnost, da bi te kapacitete med seboj povezali v enoten sistem ali pa vsaj skladen sistem upravljanja. To pomeni, da lahko na administrativno dokaj lahek način, vsekakor pa lažje, kot je pridobiti novo zemljišče in zgraditi garažno hišo, pravično in uravnoteženo z vsemi uporabniki izkoristijo kapacitete, ki so na voljo. In tu vidimo v prihodnosti vseh naših stanovanjskih sosesk velik potencial.” Ob vprašanju graditve novih parkirnih hiš Urban Jeriha opozarja, da parkirne hiše med uporabniki pogosto niso najbolj priljubljene za parkiranje. Te niso nujno v neposredni bližini doma, zahtevajo svoj čas za vstop in izstop, poleg tega jih je treba odplačati.
“V Novi Gorici so zgornje etaže garažnih hiš pravzaprav zelo prazne, ker se ni prijetno gor voziti in se po temnih stopniščih spuščati dol. Podobno situacijo so imeli pred nekaj leti v Domžalah, nova garažna hiša je dolgo časa samevala. Se pravi, parkirne hiše so lahko izjemno dober inštrument za upravljanje parkiranja, a samo, če je cena za uporabo garažne hiše nižja kot pa v okolici. To pomeni, da se najprej napolnijo garažne hiše, potem pa vse v okolici. To je gotovo en tak vzvod, da se garažne hiše uporabljajo.” Ministrstvo je za sofinanciranje priprave načrtov izvajanja parkirne politike pripravilo javni razpis, na katerega se občine lahko prijavijo do 16. junija letos.
O urejanju parkirnih mest v starejših stanovanjskih naseljih, zgrajenih v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja
Oglas