Štirje astronavti odprave Artemis 2 so zdaj že bližje Luni kot Zemlji. To novico je Jacki Mahaffey, komunikatorka iz nadzornega centra v Houstonu četverici v kapsuli orion sporočila okoli šeste ure zjutraj po srednjeevropskem času. »Wow! Jacki, hvala, da si to delila z nami,« je odgovorila specialistka misije Christina Koch. »Vsi smo veseli. Pogled na Luno je čudovit. Čedalje boljši je pogled tudi na oddaljeno stran. Res je vznemirljivo biti tukaj,« je pojasnila astronavtka.
Christina Koch in njeni kolegi Nasina astronavta Reid Wiseman in Victor Glover ter Jeremy Hansen iz Kanadske vesoljske agencije so dobra dva dni v vesolju, v ponedeljek bodo obleteli oddaljeno stran Lune in se tako oddaljili od Zemlje bolj kot katerikoli človek doslej. Nato se bodo vrnili na svoj domači planet, kamor bodo prispeli 10. aprila.
Posadka je že na več kot polovici poti do Lune. FOTO: Nasa/AFP
Četverica je še naprej polno zaposlena z nameščanjem opreme, ki jo bodo potrebovali za prelet 6. aprila. Hansen in Glover sta se posvetila tudi obvezni vadbi, vsi štirje pa so nekaj časa preživeli ob pogledu skozi okno oriona. Ker razgledi so neverjetni!
Posadka dela, počiva in uživa v orionu. FOTO: Nasa/AFP
Uradne številke
Astronavti se bodo, ko bodo obkrožili Luno, od Zemlje oddaljili za 406.773 kilometrov – kar je najdlje od kogarkoli prej, je sporočila ameriška vesoljska agencija. Pred tem so rekord za od Zemlje najbolj oddaljeno posadko držali astronavti nesrečne odprave Apollo 13, ki so se od planeta oddaljili za 400.171 kilometrov.
Orion in mala pikica Luna FOTO: Nasa
Pri Nasi so večkrat omenili, da bi Artemis 2 lahko podrl rekord, vendar niso mogli določiti prave razdalje, saj je bila ta odvisna od časa izstrelitve. Posadka je namreč na tako imenovani prosti povratni poti, ko naravne sile pomagajo z usmerjanjem plovila, le nekaj manjših popravkov smeri je potrebnih z motorji.
Vodja poleta Judd Freiling je na novinarski konferenci pojasnil, da so preračunali pot, potem ko je orion prižgal motorje za usmeritev proti Luni – to se je zgodilo včeraj in motorji so goreli približno šest minut. V tem času je plovilo dobilo dovolj hitrosti, da je ušlo iz orbite okoli Zemlje, okoli katere je posadka krožila prvih 24 ur. Manever je bilo treba natančno uskladiti in tako po zagotovilih Nase kot Evropske vesoljske agencije (Esa), ki je zgradila servisni modul, ki ta pogon tudi omogoča, je vse potekalo brezhibno.
Tudi to posadko 24 ur na dan spremljajo iz Johnsonovega vesoljskega centra v Houstonu. FOTO: Ronaldo Schemidt/AFP
Prižig motorjev za usmeritev proti Luni je zadnji večji prižig motorjev v odpravi, do Lune so predvideni še trije krajši popravki smeri, še trikrat bodo motorje prižgali na poti nazaj, sicer pa bodo naravne sile zavihtele plovilo okoli Lune in ga usmerile proti planetu, ko bo oblet 6. aprila končan.
Artemis 2 na površju Lune ne bo pristal, prav tako se ne bo niti utiril v orbito okoli Lune, ampak jo bo le obletel. Posadka bo tako dobila vpogled na nam nevidno stran – Luna je z Zemljo plimsko zaklenjena, to pomeni, da nam vseskozi kaže enak obraz. Apollo 13 pa je bil predviden za pristanek na Luni, vendar je eksplozija kisikovega rezervoarja 56 ur po izstrelitvi ta načrt prekrižala. Nato sta posadka in ekipa na Zemlji spisala eno najboljših zgodb o preživetju in tako našli rešitev na znameniti (sicer narobe citirani) stavek »Houston, imamo problem« (astronavta sta uporabila preteklik – »Houston, imeli smo problem«).
Iznajdljivi astronavti Jim Lovell, Fred Haise in Jack Swigert ter ekipa v nadzornem centru v Houstonu so plovilo usmerili na pot okoli Lune po trajektoriji proste poti, kar jih je nato srečno pripeljalo na trdna tla.
Artemis 2 je sicer odprava s številnimi prvenstvenimi dosežki. Med temi je seveda treba izpostaviti samo posadko: v času Apollov so proti Luni leteli samo belopolti Američani moškega spola. V Artemis 2 pa se tja pelje prva ženska Christina Koch, ki se je že pred to odpravo lahko pohvalila z nekaterimi izjemnimi dosežki, pa prvi temnopolti Victor Glover in pa prvi, ki ne prihaja iz ZDA, ampak Kanade Jeremy Hansen.
Čudovita Zemlja: na posnetku je videti tudi polarni sij. FOTO: Reid Wiseman/Nasa/Reuters
Spektakularne slike
No, če točne številke niso bile znane, pa je bilo jasno, da si lahko obetamo fantastične fotografije. Poveljnik odprave Reid Wiseman je posnel dih jemajoče posnetke našega modrega planeta.
»Vidimo lahko čudovite podobe zatemnjene strani Zemlje, na katero sveti Luna,« je dejal Wiseman, ki je nato nadzorni center tudi povprašal, kako naj očistijo okna, ker so jih povsem zapacali med drenjanjem, kdo bo lahko užival v razgledih. Poveljnik je sicer potarnal, da ni najenostavneje fotografirati planet s takšne razdalje, saj je težko nastaviti prave osvetlitve. »To je, kot da bi šel ven iz svoje hiše in poskušal fotografirati Luno,« je povedal.
Pol-pol! FOTO: Reid Wiseman/Nasa/AFP
»Verjemite nam, videti ste neverjetno. Videti ste čudovito,« je Glover dejal v televizijskem intervjuju, potem ko si je ogledal svet od enega do drugega pola. »Od tukaj zgoraj ste videti kot eno: vsi smo ena vrsta homo sapiens, ne glede na to, od kod prihajate, vsi smo eno ljudstvo,« je opomnil.
V temi. FOTO: Reid Wiseman/Nasa/AFP
Astronavtka Christina Koch je dodala: »Nič vas ne pripravi na dih jemajoč pogled na vaš domači planet.«
Po vseh zamudah brezhibno
Program Artemis seveda ne teče po prvotnih načrtih, če bi, bi Američani zdaj že vnovič stali na Luni. Vendar pa lahko zatrdimo, da v odpravi Artemis 2 gledamo brezhibno predstavo. Potem ko so v letošnjem letu pripravili raketo SLS na vzlet (najprej je puščal vodik, nato je bila težava v heliju, zato so morali raketo še enkrat odvleči v stavbo za sestavljanje plovil), je raketa 2. aprila poletela brez najmanjše težave. Tudi nadaljni postopki v vesolju tečejo kot namazani, vendar je do površja Lune še dolga pot. Nasa predvideva, da bo prihodnje leto izvedla odpravo Artemis 3, v kateri bodo preiskusili spajanje oriona in modulov za pristajanje, ki jih za Naso sestavljata zasebni podjetji Spacex in Blue Origin. Za zdaj se še ne ve, kateri modul bo prihodnje leto zares pripravljen. Potem pa naj bi v odpravi Artemis 4 Američani pristali na Luni.
Ker je v programu odprtih še veliko vprašanj – še najbolj skrbi počasen napredek zasebnih podjetij, številni menijo, da bo morda v tem stoletju ZDA prehitela Kitajska. Ta prav tako razvija lunarni program, seveda javnost o poteku ni obveščena, je pa Kitajska naznanila, da bodo s posadko na Luni pristali do leta 2030.
Na konferenci po izstrelitvi je Jared Isaacman, direktor Nase, dejal, da je konkurenca »odličen način za mobilizacijo virov naroda«. Dodal je: »Konkurenca je lahko dobra stvar – in konkurenco zagotovo imamo zdaj.«
Na Naso pritiska tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki so nadvse želi, da bi ZDA na Luni pristale pred koncem njegovega mandata v začetku leta 2029.
Stranišče
V poročilih smo že večkrat omenili stranišče ali uradno univerzalni sistem za ravnanje z odpadki, ki je tokrat prilagojeno za oba spola, prav tako ima vrata.
Ta je že kmalu po vzletu v kapsuli, veliki kot šotor za šest oseb, nakazoval na težavo. S pomočjo nadzorne ekipe je Kochova izvedla vodovodna dela in ga nato končno zagnala. Astronavtka se je nato pošalila, da se lahko ponosno imenuje za vesoljsko vodovodarko. »Rada rečem, da je to verjetno najpomembnejši kos opreme na krovu,« je dodala. »Zato smo si vsi oddahnili, ko se je izkazalo, da je vse v redu.«
Nasa je tako tudi objavila posnetek, kako urin izvržejo iz kapsule. Trdni odpadki pa se shranjujejo v posodah z nadzorom vonjav.
Več člankov o programu Artemis.