V Sloveniji vsako leto v smeteh končajo ogromne količine hrane. Številke niso le visoke, ampak tudi skrb vzbujajoče. V letu 2024 smo zavrgli več kot 168 tisoč ton hrane, kar pomeni povprečno 79 kilogramov na prebivalca, v zadnjem poročilu ugotavljajo pri Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS). Še bolj presenetljivo je dejstvo, da bi velik del odpadne hrane lahko še vedno pojedli.
Še več odpadkov, predvsem v proizvodnji
Slovenci smo v letu 2024 skupno zavrgli 168.318 ton hrane ali za dva odstotka več kot leto prej. Večino porasta gre na račun večji količini odpadne hrane v dejavnosti proizvodnje hrane.
Ta se je v primerjavi z letom prej povečala za nekaj manj kot petino, ker so bile zavržene večje količine snovi, ki niso bile primerne za uživanje ali predelavo.
Foto: Shutterstock
Največ hrane še vedno zavržemo doma
Največji delež odpadne hrane še vedno nastane v gospodinjstvih. Številke kažejo, da kar 44 odstotkov vse odpadne hrane oziroma 73.600 ton nastane doma. Povprečen prebivalec je tako v letu 2024 zavrgel približno 35 kilogramov hrane.
Skrb vzbujajoč podatek ob tem pa je, da bi bila približno tretjina te hrane (okoli 11 kilogramov na osebo) še vedno užitna.
Največ odpadne hrane, 44 odstotkov ali 73.600 ton, je nastalo v gospodinjstvih. V gostinstvu in strežbi hrane je nastalo 32 odstotkov odpadne hrane, v proizvodnji hrane 15 odstotkov, najmanj, devet odstotkov, pa v dejavnosti trgovine z živili.
Gostinstvo bolj učinkovito, trgovine brez večjih sprememb
Medtem ko so gospodinjstva in proizvodnja beležili rast, se je v gostinstvu in strežbi hrane količina odpadkov zmanjšala za štiri odstotke.
V trgovini z živili se količina odpadne hrane ni bistveno spremenila in se je povečala le za en odstotek. Ta sektor pa tudi sicer predstavlja najmanjši delež, približno devet odstotkov vse odpadne hrane.
Foto: Nebojša Tejič/STA
Koliko hrane je sploh užitne?
Po oceni statističnega urada se je delež užitnega dela v odpadni hrani lani zmanjšal za eno odstotno točko in obsegal 60.600 ton ali 36 odstotkov skupne količine.
Preostalih 107.700 ton ali 64 odstotkov je bil neužitni del, kot so olupki, kosti, koščice, jajčne lupine in podobne snovi, ki jih ni mogoče uporabiti za prehrano ljudi.
Nič odpadkov se začne na vašem krožniku
Ob nedavnem mednarodnem dnevu brez odpadkov, ki ga je za 30. marec razglasila Generalna skupščina Združenih narodov (ZN), je bil v ospredju poziv k zmanjšanju odpadkov hrane. Prebivalci po svetu so v letu 2022 zavrgli okoli eno milijardo ton hrane, kar je skoraj petina vse hrane, ki jim je na voljo, kažejo podatki Programa ZN za okolje (Unep).
Letos je s sloganom Nič odpadkov se začne na vašem krožniku poudarek na odpadkih hrane. Ti niso le družbeni in gospodarski problem, temveč predstavljajo tudi izgubo zemlje, vode in energije ter znatno prispevajo k podnebnim in okoljskim pritiskom.
Številni strokovnjaki znova in znova opozarjajo, da lahko največ naredimo prav doma, z bolj premišljenim nakupovanjem, shranjevanjem in uporabo hrane.