Po padcu komunizma je po nekaterih podatkih v stranko HDZ, ki je zmagala na prvih hrvaških večstrankarskih volitvah leta 1990, včlanilo 97 tisoč nekdanjih članov Zveze komunistov Hrvaške. HDZ je stranka, ki je tudi trenutno na oblasti v Zagrebu in je vladala večino časa po osamosvojitvi.
Ko je hrvaški medij Index februarja letos objavil primerjavo med stopnjo blaginje na Hrvaškem in v Sloveniji, je večina hrvaških bralcev, ki je komentiralo članek na Facebooku, trdila, da naša država prekaša Hrvaško.
V Sloveniji vladajo modri, na Hrvaškem pa rdeči?
Nek hrvaški uporabnik je na Facebook prednost Slovenije komentiral z besedami: “Ker tam (v Sloveniji, op. p.) vladajo modri, pri nas pa rdeči, je.. ga.”
Na prvi pogled je ta komentar zelo nenavaden, ker na Hrvaškem večino časa od razpada Jugoslavije vlada desno usmerjena Hrvaška demokratična skupnost (HDZ). Dogodki, kot je lanski množični koncert Marka Perkovića-Thompsona v Zagrebu, ko so številni obiskovalci pred koncertom po Zagrebu prepevali ustaške pesmi, še bolj utrjujejo prepričanje, da je Hrvaška zelo desno usmerjena država.
Množičen prehod hrvaških komunistov v HDZ?
Od kod potem prepričanje, da Hrvaški še vedno vladajo rdeči, tj. komunisti oziroma levičarji? Res je, da za razliko od Slovenije, kjer so v Velenju pred meseci sredi noči “obglavili” kip Josipa Broza-Tita (podobno je bil za nekaj časa odstranjen Titov kip na Brdu pri Kranju), v Titovem rojstnem kraju Kumrovec njegov kip še vedno mirno stoji (pravzaprav so ga tja vrnili leta 2005).
Titov kip v Kumrovcu. Fotografija je bila posnete leta 2011.
Foto: Guliverimage
Glavni razlog za prepričanje nekaterih, da na Hrvaškem še vedno vladajo “rdeči”, je podatek, ki kroži po hrvaških medijih (javno o njem govori tudi znani hrvaški zgodovinar Tvrtko Jakovina), da je po propadu komunizma v HDZ vstopilo 97 tisoč nekdanjih članov Komunistične zveze Hrvaške (ZKH).
Med ustanovitelji HDZ številni nekdanji pripadniki komunistične oblasti
HDZ je bila ustanovljena junija 1989, njen prvi predsednik pa je postal nekdanji komunist, partizan in nekdanji general Jugoslovanske ljudske armade (JLA) Franjo Tuđman. Ta je prišel navzkriž s Titom v zgodnjih sedemdesetih letih preteklega stoletja, v času t.i. maspoka – hrvaškega množičnega gibanja za večjo samostojnost.
Podobno življenjsko pot je imel še en pomemben ustanovitelj HDZ – Josip Boljkovac (bil je med drugim zaposlen v Udbi). Ta se je pozneje sprl s Tuđmanom. Nekdanji pripadnik Udbe je bil tudi Josip Manolić, še en pomemben ustanovni člani HDZ.