Znan ameriški zgodovinar Stephen Kotkin rad ponavlja, da ZDA od 70. let 19. stoletja naprej predstavljajo 25 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP). Na ta delež v zadnjih 150 letih ni vplivalo to, ali so imele ZDA visoke ali nizke davke ter ali so imele carine ali ne.
Zgodovina dolgega trajanja
Seveda je pri tem Kotkinovem pogledu prepoznati teorijo zgodovine dolgega trajanja francoskega zgodovinarja Fernanda Braudela. Poenostavljeno povedano: stvari pogosto ostajajo enake ali pa se spreminjajo zelo počasi. To velja tudi za gospodarsko uspešnost posameznih držav oziroma za razmerje med bogatimi in manj bogatimi državami skozi daljše časovno obdobje.
Podobno stalnost razmerij lahko ugotavljamo, če primerjamo gospodarsko razvitost držav, ki so imele nekoč socialistično ureditev, in gospodarsko razvite države na zahodu stare celine.
Avstrija in nekdanje socialistične države
Vzemimo primerjavo med Avstrijo in evropskimi državami, ki so imele nekoč socialistično ureditev in so zdaj članice EU. Primerjajmo njihovo gospodarsko razvitost leta 2000 in 2025. Merilo za gospodarsko razvitost je realni bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca. Vsi podatki so povzeti po Eurostatu.
Slovenija je še vedno najbolj gospodarsko razvita med evropskimi državami, ki so imele nekdaj socialistično ureditev. Če se bo trend nadaljeval, bo imela leta 2050 nekaj več kot 70 odstotkov avstrijske gospodarske razvitosti.
Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko
Avstrija je imela leta 2000 realni bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca 37.880 evrov, leta 2025 pa 45.280 evrov.
Nobena pokomunistična država ni dohitela Avstrije, Slovenija ji je še vedno najbližje
V četrt stoletja nobena od evropskih držav, ki so imele nekoč socialistično ureditev, ni dohitela Avstrije ali se ji vsaj zelo približala. Če se bodo takšni trendi ohranili, omenjene države Avstrije po gospodarski razvitosti ne bodo dohitele niti do leta 2050. Morda šele v drugi polovici 21. stoletja.
Slovenija kot gospodarsko najbolj razvita med evropskimi državami, ko so imele nekoč socialistično ureditev, je imela leta 2000 realni BDP na prebivalca 15.730 evrov, kar je predstavljalo 41,5 odstotka avstrijske gospodarske razvitosti leta 2000. Leta 2025 je imela Slovenija realni BDP na prebivalca 25.680 evrov, kar predstavlja 56,7 odstotka avstrijske gospodarske razvitosti.
Slovenija zmanjšala zaostanek za Avstrijo
V 25 letih smo torej zmanjšali razliko za našo severno sosedo za 15,2 odstotka. Če se bo ta trend ohranil, bo imela Slovenija leta 2050 nekaj več kot 70 odstotkov avstrijske gospodarske razvitosti.
Kako so se odrezale druge nekdaj socialistične države?
Češka je imela leta 2000 35,4 odstotka avstrijske gospodarske razvitosti, leta 2025 pa 49,6 odstotka. Razliko do Avstrije je torej zmanjšala za 14,2 odstotka.
Estonija je imela leta 2000 27,7 odstotka avstrijske gospodarske razvitosti, lani pa 46,9 odstotka. Razliko oziroma zaostanek za Avstrijo je zmanjšala za 19,2 odstotka.
Litva je imela leta 2000 17,3 odstotka avstrijske gospodarske razvitosti, leta 2025 pa 44,7 odstotka. Razliko je zmanjšala za 27,4 odstotka.
Slovaška je imela leta 2000 23,0 odstotka avstrijske gospodarske razvitosti, leta 2025 pa 42,6 odstotka. Zaostanek za Avstrijo je zmanjšala za 19,6 odstotka.
Hrvaška je imela leta 2000 22,4 odstotka avstrijske gospodarske razvitosti, leta 2025 pa 38,7 odstotka. Razliko je torej zmanjšala za 16,3 odstotka.
Latvija je imela leta 2000 17,3 odstotka avstrijske gospodarske razvitosti, leta 2025 pa 38,7 odstotka. Zaostanek je zmanjšala za 21,4 odstotka.
Poljska je imela leta 2000 18,3 odstotka avstrijske gospodarske razvitosti, leta 2025 pa 37,8 odstotka. Zaostanek je zmanjšala za 19,5 odstotka.
Madžarska je imela leta 2000 23,2 odstotka avstrijske gospodarske razvitosti, leta 2025 pa 36,1 odstotka. Zaostanek je zmanjšala za 12,9 odstotka.
Romunija je imela leta 2000 12,7 odstotka avstrijske gospodarske razvitosti, leta 2025 pa 29,1 odstotka. Zaostanek je zmanjšala za 16,4 odstotka.
Bolgarija je imela leta 2000 11,0 odstotka avstrijske gospodarske razvitosti, leta 2000 pa 25,9 odstotka. Zaostanek je zmanjšala za 14,9 odstotka.
Velik skok Litve, padec za Madžarsko
Ugotovimo lahko, da je Litva najbolj zmanjšala zaostanek za Avstrijo med letoma 2000 in 2025, sledi Latvija, na tretjem mestu je Slovaška, za njo Poljska. Na petem mestu je Estonija, na šestem Romunija, na sedmem Hrvaška, na osmem Slovenija. Na devetem mestu je Bolgarija, sledi Češka, na zadnjem mestu pa je Madžarska.
Madžarska ime zelo nizke davke, od leta 2010 ima desnica v parlamentu celo ustavno večino, a ji to glede gospodarske razvitosti ne pomaga. Trenutno sta v EU od Madžarske manj gospodarsko razviti samo še Romunija in Bolgarija. Morda je to razlog, da ankete madžarskemu premierju Viktorju Orbanu napovedujejo poraz na volitvah.
Foto: Guliverimage
Naša vzhodna soseda Madžarska se je v prvi četrtini 21. stoletja najslabše odrezala. Leta 2000 je bila po gospodarski razvitosti med omenjenimi državami na četrtem mestu, leta 2025 pa je padla na deveto mesto.
Največji skok po lestvici je doživela Litva, ki je bila po gospodarski razvitosti leta 2000 na osmem, leta 2025 pa na četrtem mestu.
Slovenija prva leta 2000 in leta 2025
Slovenija je bila na prvem mestu leta 2000 in je ostala na prvem mestu tudi leta 2025. Češka je bila leta 2000 druga in tako tudi leta 2025, Estonija pa tretja tako leta 2000 kot leta 2025.
Če se bodo omenjeni trendi nadaljevali, bosta leta 2050 najbolj gospodarsko razviti med državami, ki so imele nekdaj socialistično ureditev, Slovenija in Litva.
Nizki davki ne pomagajo Madžarski
Ugotovimo lahko tudi, da na gospodarsko razvitost ni veliko vplivalo dejstvo, kako visoke oziroma nizke davke ima posamezna država ter kakšna je politična usmeritev posamezne vlade – ali je desna ali leva.
Poljska je po številu prebivalcev največja med državami v EU, ki so imele nekdaj socialistično ureditev. A po gospodarski razvitosti ni v vrhu EU, ampak na dnu. Bolj je gospodarsko razvita le od Madžarske, Romunije in Bolgarije.
Foto: Guliverimage
Madžarska ima na primer zelo nizke davke (tako pri dohodnini kot pri davku na dobiček), od leta 2010 pa ima absolutno oblast desnica, ki naj bi veljala za gospodarsko uspešnejšo od levice, a je naša vzhodna soseda kljub temu precej padla na lestvici gospodarske razvitosti.
Po drugi strani pa je zelo uspešna Litva, čeprav ima višje davke od Madžarske. Višina davkov torej nima usodnega vpliva na gospodarsko razvitost.
Zasuk na desno ne pomeni nujno skoka gospodarske razvitosti
Pogosto slišimo, da je za gospodarsko uspešnost tranzicijske oziroma pokomunistične države nujen čim večji prelom s političnimi silami, ki so vladale v času socializma oziroma da je za gospodarsko uspešnost potreben čim večji zasuk na desno.
Toda po letu 2000 je med državami, ki so imele nekdaj socialistično ureditev, največji skok v gospodarski razvitosti dosegla že omenjena Litva, čeprav so med letoma 2000 in 2025 Litvi vladali 12 let vladali socialdemokrati (LSDP). Socialdemokrati vodijo vlado tudi od leta 2024 naprej.
Vpliv nekdanjih komunistov v posovjetski Litvi
Levosredinska stranka LSDP je nastala leta 1989, kot svojo zgodovinsko predhodnico pa šteje marksistično socialdemokratsko stranko, ustanovljeno še v carski Rusiji leta 1896. Leta 1999 so se socialdemokrati združili z Demokratično delavsko stranko Litve, naslednico Komunistične partije Litve, ki je vladala Litvi v času Sovjetske zveze.
Je za gospodarsko uspešnost nujno, da se naredi čim bolj dosleden prelom s socialistično preteklostjo? Primer Litve kaže, da ni. Litva je država, ki se je leta 1991 osamosvojila od Sovjetske zveze, a kljub temu ni naredila popolnega preloma s svojo socialistično preteklostjo. Zadnji šef Komunistične partije Litve (ta je bila v času Sovjetske zveze del Komunistične partije Sovjetske zveze) Algirdas Brazauskas je leta 1993 zmagal na volitvah za predsednika države, med letoma 2001 in 2006 pa je vodil litovsko vlado. Trenutno vladajoča litovska stranka je socialdemokratska stranka, ki ima delno korenine tudi v litovski komunistični partiji.
Foto: Guliverimage
Med letoma 2001 in 2006 je bil litovski premier Algirdas Brazauskas, zadnji šef Komunistične partije Litve (ta je bila del Komunistične partije Sovjetske zveze), ki je bil med letoma 1993 in 1998 tudi predsednik Litve. Označili bi ga lahko tudi kot nekakšnega litovskega Milana Kučana.
Lestvica držav po gospodarski razvitosti leta 2000 in 2025. Vir podatkov je spletna stran Eurostata (vpogled v podatke 31. marca 2026).
Podatki o realnem BDP na prebivalca leta 2000 (v evrih). V oklepaju je izračun gospodarske razvitosti vsake države v primerjavi z Avstrijo (v odstotkih).
Avstrija: 37.880 evrov
Slovenija: 15.730 (41,5)
Češka: 13.410 (35,4)
Estonija: 10.480 (27,7)
Madžarska: 8.800 (23,2)
Slovaška: 8.730 (23)
Hrvaška: 8.490 (22,4)
Poljska: 6.950 (18,3)
Litva: 6.550 (17,3)
Latvija: 6.540 (17,3)
Romunija: 4.810 (12,7)
Bolgarija: 4.160 (11)
Podatki o realnem BDP na prebivalca leta 2025 (v evrih). V oklepaju je izračun gospodarske razvitosti vsake države v primerjavi z Avstrijo (v odstotkih).
Avstrija: 45.280 evrov
Slovenija: 25.680 (56,7)
Češka: 22.480 (49,6)
Estonija: 21.250 (46,9)
Litva: 20.250 (44,7)
Slovaška: 19.270 (42,6)
Hrvaška: 17.540 (38,7)
Latvija: 17.520 (38,7)
Poljska: 17.130 (37,8)
Madžarska: 16.330 (36,1)
Romunija: 13.190 (29,1)
Bolgarija: 11.710 (25,9)