Na Wall Streetu gibanje tečajev še naprej v precejšnji meri narekujejo odločitve in mnenja Donalda Trumpa, a kljub vsemu je bil zadnji teden zelo pozitiven. Indeks S & P 500 se je zvišal za 3,4 odstotka, med posameznimi sektorji pa se je pocenil (in to za več kot pet odstotkov) le energetski. Medtem se že začenja sezona objav četrtletnih poslovnih rezultatov. V četrtek so Tesline delnice padle za več kot pet odstotkov (največ letos), saj je podjetje v prvem letošnjem četrtletju dostavilo 358 tisoč vozil, kar je manj od napovedi analitikov (370 tisoč) in 14 odstotkov manj od zadnjega lanskega četrtletja. Foto: Reuters
Hormuško ožino je – po novi poti, ki jo je odobril Iran – preplula prva tovorna ladja večje evropske ladijske družbe. Gre za ladjo Kribi, ki pluje pod zastavo Malte, a je v lasti francoske družbe za pomorski promet CMA CGM. Poleg tega so v četrtek trije tankerji, med njimi tudi eden, ki je v solastništvu japonskega podjetja, prečkali Hormuško ožino po alternativni, južni poti. Pluli so tesno ob obali omanskega polotoka Musandam, po podatkih Lloyd’s Lista, vodilnega časopisa na področju ladijskih novic, je to prvi takšen primer v skoraj treh tednih. Foto: Reuters
Trge še naprej premikajo predvsem novice o poteku vojne v Iranu, kar posledično vpliva tudi na cene surove nafte. Terminske pogodbe za ameriško lahko nafto WTI so v četrtek poskočile za 12 odstotkov na 112 dolarjev za sod (to je najvišja raven po juniju 2022), potem ko je Donald Trump nakazal, da bi se lahko konflikt z Iranom nadaljeval še več tednov, Iranu pa zagrozil, da ga bo vrnil v kameno dobo. Nasprotujoče si izjave, ki jih spremljamo vse od začetka vojne, povzročajo visoko volatilnost, kar pa lahko na drugi strani prinese tudi lepe nakupne priložnosti. Številne tehnološke delnice so kar naenkrat postale precej ugodneje ovrednotene, ravno zato je bilo v zadnjih dneh v tem sektorju opaziti lep odboj in tudi do desetodstotno rast v nekaj dneh. Indeks NASDAQ se je v štirih dneh (v petek so bile vse največje borze zaradi začetka velikonočnih praznikov zaprte) zvišal za skoraj pet odstotkov. Širši S & P 500, ki je prej na tedenski ravni nazadoval petkrat zapored, se je povzpel za skoraj tri odstotke in pol.
Oglas
Kako zaobiti Hormuško ožino?
Zelo pomembno je vprašanje, kdaj bo Hormuška ožina spet odprta, čeprav, kot poudarja iranski zunanji minister, je “ožina trenutno odprta, razen za tiste, ki so v vojni z Iranom”. Iran uvaja visoke pristojbine – v nekaterih primerih naj bi znašale do dva milijona dolarjev na tanker – za zagotovitev varnega prehoda, pri čemer plačila praviloma ne potekajo v dolarjih, ampak v kitajskih juanih. Kakor koli, motnja je ogromna, po nekaterih navedbah celo dvakrat večja kot ob naftnem šoku 1973. Cene nafte bi se lahko povzpele tudi do 150 dolarjev, kar bi zagotovo povzročilo recesijo. Tudi če se vojna takoj konča, bo do normalizacije razmer trajalo več mesecev ali celo let. Zalivske države razmišljajo o razširitvi svojih naftovodov prek Hormuške ožine, da bi se izognile odvisnosti od te ključne plovne poti, je poročal Financial Times. Ena od možnosti naj bi vključevala trgovsko pot, ki bi povezovala Arabski polotok s Sredozemljem prek pristanišča Haifa.
Od začetka vojne v Iranu so poskočile zahtevane donosnosti državnih obveznic, saj bo višja inflacija prisilila centralne banke k zviševanju obrestnih mer. Tudi evribor je začel naraščati in slej ko prej se bodo posojila podražila. BlackRock, največji upravljavec premoženja, je pri nemških obveznicah povečal svoje kratke pozicije, kar pomeni, da pričakuje padec cen obveznic in rast zahtevanih donosnosti, tudi zaradi vse večje zadolženosti kot posledico oboroževanja. Foto: Reuters
Nafta WTI dražja od brenta
Po tem poročilu je bila Savdska Arabija edina država v Perzijskem zalivu, ki je med vojno ohranila stabilen tok izvoza nafte, predvsem po zaslugi naftovoda Vzhod–Zahod, ki povezuje njena naftna polja s pristaniščem Yanbu ob Rdečem morju in obide Hormuško ožino. Zaloge energentov po svetu hitro kopnijo, cene nafte pa ostajajo nad 100 dolarji za sod. Predvsem ameriška lahka nafta WTI je (bolj kot severnomorski brent) zelo odvisna od dogajanja na Bližnjem vzhodu. Cena WTI-ja je tako po dolgem času presegla vrednost brenta. Zanimivo je, da pri dolgoročnejših terminskih pogodbah ni opaziti tako visokih cen. Z nafto, ki bo dobavljena v juniju, se je v četrtek trgovalo po 17 dolarjev nižji ceni kot s tisto, dobavljeno v maju, kjer je bila cena že skoraj 114 dolarjev za 159-litrski sod. Za nafto, ki bo dobavljena v oktobru, je cena le pri 73 dolarjih, kar je zgolj 13 odstotkov nad vrednostjo z začetka vojne v Iranu.
PREMIKI V ZADNJEM TEDNUDow Jones (New York)
46.505 točk (+3,0 %)
S & P 500 (New York)
6.583 točk (+3,4 %)
NASDAQ (New York)21.879 točk (+4,4 %)STOXX 600 (Evropa)
596,6 točke (+3,8 %)
DAX (Frankfurt)
23.168 točk (+3,9 %)
Nikkei (Tokio)53.123 točk (-0,5 %)SBITOP (Ljubljana)2.787 točk (+0,5 %)10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 3,43 % (-19 baz. točk)10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: 4,32 % (-11 baz. točk)dolarski indeks100,2 točke (-0,1 %)EUR/USD
1,1518 (+0,1 %)
EUR/CHF
0,9218 (+0,2 %)
bitcoin
67.000 USD (+0,8 %)
nafta brent109,0 USD (-3,2 %)nafta WTI111,5 (+11 %)zlato4.677 USD (+3,4 %)euribor (6-mesečni; 3-mesečni)2,458 %; 2,103 %
Stopnja ameriške brezposelnosti marca rahlo nižja
Makroekonomski podatki so zadnje dni malce potisnjeni v ozadje, a prihaja podatek o ameriški inflaciji, ki bo objavljen v petek. Višje cene goriva občutijo ne le vozniki, ampak celotno gospodarstvo, rast cen življenjskih potrebščin (indeks CPI) naj bi na mesečni ravni znašala 0,9 odstotka. Začenja se tudi objava poslovnih rezultatov prvega letošnjega četrtletja, kjer se vpliv vojne v Iranu še ne bo čutil. Podjetja, ki sestavljajo indeks S & P 500, naj bi v prvih treh mesecih dobiček glede na isto lansko obdobje povečala za več kot 14 odstotkov. Zadnji podatki z ameriškega trga dela so ugodni in kažejo, da se je trg pred začetkom vojne v Iranu stabiliziral. Delodajalci so marca ustvarili neto 178 tisoč novih delovnih mest, potem ko so jih februarja po popravljenih podatkih ukinili 133 tisoč ne 92 tisoč, kot je bilo sprva objavljeno. Stopnja brezposelnosti je v ZDA marca znašala 4,3 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj kot mesec prej.
Na Ljubljanski borzi se indeks SBITOP drži zelo dobro in je letos za več kot 11 odstotkov v plusu. Na nakupni strani je zdaj že nekaj novih vlagateljev, ki so odprli individualne naložbene račune. Takšnih je bilo do konca marca več kot 2000. Slovenski blue-čipi imajo še vedno kar privlačno dividendno donosnost. Krkinim delničarjem se letos obeta dividenda v znesku 9,10 evra bruto na delnico, kar je dobrih deset odstotkov več kot lani. Sava Re načrtuje, da bo izplačila 2,75 evra bruto dividende na delnico, to je dobro petino več kot lani. Foto: BoBo
Blue Owl omejil izplačila še iz dveh skladov
Na trgu zasebnega dolga je opaziti vse več tveganj. Vrednost posojil, ki jih ne odobrijo tradicionalne banke, temveč skladi in druga zasebna finančna podjetja, po podatkih banke Morgan Stanley zdaj po svetu dosega že tri bilijone dolarjev, po podatkih Banke za mednarodne poravnane pa 2,1 bilijona. Tudi Meta je, na primer, lani na takšen način financirala izgradnjo podatkovnega centra v Louisiani v vrednosti 30 milijard dolarjev. Velike težave ima finančna družba Blue Owl, ki je zaradi številnih zahtevkov močno omejila izplačila še iz dveh svojih skladov zasebnega dolga, to pa še dodatno poslabšuje položaj. Celoten trg velja za nepreglednega in vse bolj pregretega, regulatorji pa opozarjajo na preveč ohlapne prakse posojanja. Po prvih stečajih v tem sektorju je bil izvršni direktor JPMorgana Jamie Dimon slikovit: “Če opazite enega ščurka, jih je verjetno več.” Skrb vzbujajoče je tudi, da so se na tem trgu v veliki meri financirali tudi ponudniki naročnin na programsko opremo v oblaku (software-as-a-service); SaaS, tako da predstavljajo ta posojila tudi do 25 odstotkov celotnega portfelja nekaterih finančnih podjetij, ki ponujajo tovrstna posojila.
Oglas