V središču indonezijske prestolnice Džakarta so verniki na veliki petek znova uprizorili enega najbolj pretresljivih trenutkov krščanske vere – Kristusovo trpljenje. Dogodek je potekal v cerkvi sv. Bonaventure, kjer so se zbrali številni verniki, čeprav Indonezija velja za največjo muslimansko državo na svetu. Prav ta kontrast daje dogodku še dodaten pomen in simboliko.
Udeleženci so v vlogah svetopisemskih likov z globoko predanostjo oživili zgodbo, ki že stoletja nagovarja vernike po vsem svetu. Uprizoritve pasijona niso zgolj umetniški prikaz, temveč globoko osebna izpoved vere. V Indoneziji so takšni obredi del dolgoletne tradicije, ki jo katoliške skupnosti skrbno ohranjajo. Podobni prizori vsako leto potekajo tudi v drugih delih države, kjer verniki z enako predanostjo podoživljajo zadnje ure Jezusovega življenja.
Okoli 10 odstotkov je katolikov in protestantov.
Verniki so v tišini sledili prizorom trpljenja, molili in premišljevali o pomenu velikega tedna, ki vodi do velike noči – najpomembnejšega krščanskega praznika. Veliki petek ima v krščanski tradiciji posebno mesto, saj obeležuje Jezusovo trpljenje in smrt na križu, zato ga verniki doživljajo kot dan žalovanja, posta in poglobljenega razmisleka.
Izvedba je izrazito doživeta.
Čeprav je Indonezija muslimanska država, ustava priznava več religij. Med njimi sta tudi katolištvo in protestantizem, ki skupaj predstavljata približno desetino prebivalstva. To pomeni več deset milijonov ljudi, ki tudi v tej azijski državi obhajajo krščanske praznike in ohranjajo svojo identiteto.
Veliki petek je v Indoneziji celo uradni državni praznik, kar dodatno potrjuje pomen verske raznolikosti v tej večkulturni družbi. Država z več kot 270 milijoni prebivalcev že desetletja poudarja načelo sobivanja različnih ver in kultur.