Velika noč je največji krščanski praznik. Foto: BoBo
Velika noč je po verovanju kristjanov praznik veselja in upanja. Verjamejo namreč, da je na veliko noč Jezus Kristus vstal od mrtvih in tako vsem prinesel možnost večnega življenja.
Oglas
Zjutraj in dopoldne so po cerkvah potekala slovesna bogoslužja. Slovenski škofje so v pridigah poudarili pomen upanja, vere in družbene odgovornosti v času negotovosti. Opozorili so na razdeljenost družbe, pomanjkanje zaupanja ter poudarili potrebo po dialogu, notranji poglobitvi in aktivni vlogi posameznika v skupnosti.
V pridigi pri vstajenjski maši v novomeški stolnici je predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje dejal, da velika noč oznanja zmago življenja nad smrtjo, luči nad temo, ljubezni nad grehom. Kot taka vse vabi, da vstopijo v skrivnost, ki presega človeško razumevanje in hkrati napolnjuje življenje s smislom.
Sorodna novica
“Danes ne potrebujemo več glasnosti, ampak več odgovornosti v besedi”
Ob evangeljskem opisu praznega groba je poudaril pomen notranjega uvida, ko videno postane pot do vere. Pri tem je opozoril, da sodobni človek vidi veliko, a pogosto ostaja na površini, medtem ko vera zahteva globlji pogled in osebni odnos.
Poseben poudarek je namenil družbeni vlogi vere. “Vera vedno oblikuje življenje, odnose in družbo. Ni zaprta v zasebnost, ampak je ustvarjalna moč v zgodovini,” je dejal. Kristjani so po njegovih besedah poklicani, da vero živijo tudi v javnem prostoru – v družinah, na delovnih mestih, v politiki in kulturi. Pri tem pa ne gre za prevlado, temveč za odgovorno služenje skupnemu dobremu, je dejal.
Opozoril je na zahtevne razmere v sodobnem svetu, kjer se “rušijo temelji zaupanja”, družbo pa zaznamujejo razdeljenost, manipulacije in relativizacija vrednot. Kot odgovor na takšne razmere vidi velikonočno sporočilo, ki spodbuja gradnjo dialoga, sprave in kulture življenja.
“Vera tako ne oddaljuje od sveta, temveč človeka vanj še bolj pošilja. Velikonočna vera odpira prostor dialoga tam, kjer so delitve, in gradi mostove tam, kjer so zidovi. Vabi nas, da postanemo ljudje sprave, resnice in upanja,” je dejal.
Cvikl: Upanje in zaupanje v končno zmago dobrega
Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je v pridigi izpostavil, da krščanska vera temelji na konkretnem dogodku, ne na idejah. “Krščanstvo se rodi tukaj: ni ideologija, ni filozofski sistem, temveč se začenja z dogodkom velike noči,” je dejal.
Velikonočno jutro je po njegovem tisto, ki odvali kamen nevere ter podarja svetlobo in zmago življenja. “To pa je tisto, kar postaja vir moči, da se lahko tudi mi spopadamo z vsemi preizkušnjami, ki nas doletijo na naši poti,” je dejal.
Opozoril je na sodobni družbeni kontekst, kjer po njegovem prevladujejo negativne novice in strah. “Prve strani novic polnijo slabe novice, ki se dobro prodajo, kajti z njimi se da ljudi manipulirati, ustrahovati in usmerjati. Velikonočno sporočilo pa to presega, saj prinaša drugačno perspektivo – upanje in zaupanje v končno zmago dobrega,” je poudaril. Vernike je pozval, naj sporočilo, da je Gospod vstal, ponesejo v vsakdanje življenje kot pričevanje upanja, ki ga sodobna družba po njegovih besedah močno potrebuje.
Stanislav Zore med darovanjem krizmene maše v četrtek. Foto: BoBo
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore pa je v pridigi v ljubljanski stolnici poleg verskega pomena velike noči izpostavil tudi širšo družbeno sliko sodobnega sveta. Živimo v času, “v katerem je več pesti kot ponujenih dlani, več sporov kot oljčnih vejic, več zaprtega obzorja kot zarij vstajenja, zato je sporočilo, da je gospod vstal in živi, še toliko pomembnejše in potrebnejše”, je opozoril.
Kakor so učenci in žene iskali Jezusa, tako so vsi danes po Zoretovih besedah vabljeni, da ne izgubijo upanja. “Jezus vsakega izmed nas čaka pri grobu našega žalovanja, na poti našega bega, v dvorani naših strahov, da se nam pridruži, da se nam odprejo oči, da ga spoznamo in ga gremo oznanjat,” je dejal.
Ljudi je pozval, naj tudi v težkih življenjskih okoliščinah ne obupajo, ampak aktivno iščejo smisel, oporo in notranjo moč, vse to pa lahko dobijo v Kristusu.
Katoliški in evangeličanski verniki veliko noč praznujejo skupaj, medtem ko jo bodo pravoslavni zaradi uporabe drugačnega koledarja letos praznovali čez teden dni.
Premier Golob si je v velikonočni poslanici zaželel, da bi v zahtevnih trenutkih znali stopiti skupaj. Foto: Reuters
Golob: Po obdobju zahtevnih preizkušenj nastopi čas novih začetkov
Premier Robert Golob je v velikonočni poslanici vsem zaželel mir v srcu, poguma v mislih ter toplih, iskrenih trenutkov bližine v krogu najbližjih. “Velika noč nas vsako leto znova opomni, da po obdobju zahtevnih preizkušenj nastopi čas novih začetkov. Je čas upanja in veselja. Velikonočno jutro nas uči tudi nečesa zelo preprostega, a dragocenega – da se svetloba vedno vrača. Ne naenkrat in ne brez preizkušenj, ampak vztrajno, korak za korakom. In v svetu, ki ga pretresajo zaostrene razmere, skrbi pa sežejo tudi v naše vsakdanje življenje, je prav vera v nov začetek še toliko bolj dragocena,” je zapisal.
Dodal je, da upanje ni prepričanje, da bo vse lahko, ampak zaupanje, da ima tudi težko smisel, zato po njegovem danes še toliko bolj potrebujemo medsebojno spoštovanje, dialog in pripravljenost prisluhniti drug drugemu. “Le s skupnimi močmi ter zaupanjem v skupno prihodnost bomo lahko še naprej ohranjali varnost, stabilnost in razvoj naše države,” je dejal.
Prepričan je, da Slovencem ne manjka poguma, zato, je dodal, bomo tudi ob izzivih aktualnih razmer znali stopiti skupaj “odgovorno, zrelo in z odprtim pogledom naprej”.
“Slovenija ima v sebi dovolj moči, znanja in srčnosti, da tudi v zahtevnih časih najde pravo pot. Le s povezovanjem, solidarnostjo in sprejemanjem različnosti lahko krepimo občutek pripadnosti. Morda smo si v nekaterih pogledih različni, toda živimo v eni in edini, naši dragi Sloveniji, ki je naš skupni dom. Prav v skupnosti in povezanosti lahko najdemo našo največjo moč,” je sklenil poslanico.
Oglas