Laurence des Cars (na fotografiji) je bila na čelu Louvra od leta 2021. Odstopila je šest mesecev, preden bi ji potekel mandat. Des Cars je bila pred vodenjem Louvra direktorica Muzeja d’Orsay in svetovno uveljavljena kuratorica. Foto: Reuters
Z mesta direktorice največjega muzeja na svetu, pariškega Louvra, je odstopila Laurence des Cars. Odstopno izjavo je podala francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, ki je že sprejel njeno odstopno izjavo in jo označil za “odgovorno dejanje v času, ko največji muzej na svetu potrebuje mir in močan nov zagon za uspešno izvedbo velikih projektov na področju varnosti in modernizacije”, so sporočili iz njegovega urada.
“Sem mirna in ponosna na opravljeno delo. A ohranjanje statusa quo ni dovolj, treba je tudi napredovati. Pogoji za napredek pa niso več izpolnjeni,” je dejala v ekskluzivnem intervjuju za časopis Le Figaro. “Morda sem naredila nekaj napak, vendar mislim, da sem Louvre spodbudila k razvoju.”
Des Cars je prvič ponudila odstop že po tatvini
Preteklo leto mandata des Cars sta zaznamovala dva medijsko odmevna škandala. Najbolj izpostavljena je bila tatvina kronskih draguljev v vrednosti 88 milijonov evrov, na slabe delovne razmere pa so s stavko opozarjali tudi zaposleni, ki so za več dni ohromili delovanje muzeja. Des Cars je svoj odstop ponudila že po tatvini oktobra lani, a ga je francoska ministrica za kulturo Rachida Dati zavrnila in sprožila preiskavo, ki je razkrila številne varnostne pomanjkljivosti v muzeju.
Tatvini je sledila množična sindikalna akcija s stavko zaposlenih, ki so opozarjali na dotrajanost muzeja in na slabe delovne razmere. Stavka več kot 2000 zaposlenih je potekala od 15. decembra, vrata muzeja pa so večkrat ostala zaprta ali pa je bilo njegovo delovanje omejeno. Čeprav niso vsi delavci pozivali direktorice k odstopu, je noben predstavnik sindikatov muzeja ni podprl, poroča francoski časopis Le Parisien.
Des Cars je bila prva ženska na čelu tega znamenitega muzeja. Laurence des Cars je na direktorskem mestu zamenjala Jean-Luca Martineza, ki je na čelu muzeja od leta 2013, vendar je bil neuspešen v svoji kampanji za še tretji mandat. Foto: EPA
Kaj bo z “novo renesanso” in veliko prenovo Louvra?
Kritiki dela direktorice, med njimi tudi državni revizijski urad, so v preteklosti izpostavili nizke izdatke muzeja za varnost in vzdrževanje infrastrukture, medtem ko je muzej razsipno nakupoval nova umetniška dela, od katerih je le četrtina na ogled javnosti. Nekdanjo predsednico Louvra še vedno čaka parlamentarna preiskava o varnosti v muzeju.
Glede na načrte des Cars so nekateri domnevali, da bo kandidirala za direktorico Louvra še v drugem mandatu. Junija lani sta Macron in des Cars napovedala akcijski projekt prenove muzeja v vrednosti 270 milijonov evrov, ki sta ga označila za “novo renesanso” Louvra (Nouvelle Renaissance). Med vidnejšimi deli projekta so bili razbremenitev glavnega vhoda s stekleno piramido, nova razstavna soba Mona Lize in odprtje novega oddelka bizantinske umetnosti. Poleg tega se muzej spoprijema s puščanjem vode, nihanjem temperature (kar ogroža tudi umetniška dela), nezadostnimi sanitarijami in s pomanjkljivim označevanjem.
Oglas