Največjim podjetjem se denar, s katerim trenutno razsipavajo, verjetno ne bo povrnil, bodo pa zagotovo preživela, da bodo svojo zgodbo lahko delila z drugimi.

Kljub velikemu navdušenju je težko ugotoviti, koliko podatkovnih centrov se gradi in koliko stanejo. FOTO: Sergio Flores/Reuters

Galerija

Kljub velikemu navdušenju je težko ugotoviti, koliko podatkovnih centrov se gradi in koliko stanejo. FOTO: Sergio Flores/Reuters

Človeštvo vsake toliko zajame gradbena mrzlica. Vlagatelji pospešeno vlagajo, ambiciozne napovedi povpraševanja se širijo kot virus, potrošnja se povečuje. Ko pa mrzlica mine, sledi dolgo in boleče okrevanje.

Železnice, prvi avtomobili, telekomunikacijska omrežja, vrtine za pridobivanje nafte iz skrilavca in kitajska stanovanja so že šli skozi ta cikel. Zdaj so na vrsti podatkovni centri, ki gostijo storitve umetne inteligence. Ali lahko večbilijonske naložbe v ta klimatizirana elektronska skladišča – morda največji investicijski projekt v obdobju miru v zgodovini – prekinejo zgodovinski trend razcvetov, ki se končajo s propadom? Nekateri vplivni akterji menijo, da lahko – vsaj zanje. Med njimi so šef družbe Meta Mark Zuckerberg in njegovi kolegi pri Alphabetu (matični družbi Googla), …