Največje Picassovo platno, ki meri 3,5 metra v višino in 7,8 metra v širino, ostaja v svojem domicilu, v Muzeju moderne umetnosti Reina Sofia v Madridu. Foto: EPA
Picassova Guernica že od leta 1992 visi v Muzeju Reina Sofía; v preteklosti so si Baski že večkrat prizadevali, da bi sliko preselili v Bilbao, kjer ima svojo izpostavo Guggenheimov muzej, a brez uspeha.
Oglas
Guggenheimov muzej v Bilbau so odprli leta 1997, stavbo pa postavili po načrtih kanadsko-ameriškega arhitekta Franka Gehryja. Foto: EPA
Tokrat so se strasti resnično razplamtele: predsednica madridske avtonomne skupnosti Isabel Díaz Ayuso in predsednik Baskovske nacionalistične stranke Aitor Esteban sta se celo začela obmetavati z žaljivkami – oba sta drugo stran obtožila “provincialnosti”.
“Nobenega smisla ni v tem, da bi umetnine vračali na mesto izvora,” je argumentirala Ayuso. “Po tej logiki bi morali vsa Picassova dela poslati v Málago.” V tem mestu na jugu Španije se je Picasso namreč rodil. “To je provincialno stališče, kultura pa je univerzalna,” njene besede povzema časopis The Guardian. Ob tem je poudarila, da so strokovnjaki v muzeju ocenili, da bi prestavljanje velike slike predstavljalo tveganje, da se poškoduje.
V “afero” potegnili celo pandemične ukrepe in Francisca Franca
Esteban je takoj ustrelil nazaj: če je kdo provincialen, je to Isabel Díaz Ayuso, ki si nacionalno identiteto predstavlja kot “pitje piva na terasi lokala” – s tem se je obregnil ob sporno odločitev madridske političarke, da je v času pandemije odločila, da lokali lahko ostanejo odprti.
Ker Picasso ni želel, da je slika razstavljena v Španiji, dokler je na oblasti diktator Franco, so jo leta 1958 razstavili v newyorškem Muzeju moderne umetnosti. Foto: Museo Nacional Centro de Arte Reina Sofia, Dora Maar, VEGAP
Predsednik baskovske avtonomne skupnosti Imanol Pradales se je ob tem retorično vprašal: “Ali španska vlada premore pogum, da prestavi Guernico? Franca so izvlekli iz njegove grobnice, ne zmorejo pa prenesti ene slike iz Madrida v Baskijo? Žogica je na njihovi strani.” Baskovske oblasti so zaprosile, da bi Guernica v Guggenheimovem muzeju visela med 1. oktobrom letošnjega in 30. junijem prihodnjega leta, kot spomin na 90-letnico bombardiranja Guernice.
Umetnikov komentar brutalnosti in nesmisla vojne
Slika je nastala kot Picassov odziv na bombardiranje baskovskega naselja Guernica leta 1937 v španski državljanski vojni. Ocene števila žrtev tega napada so zelo različne, od 126 do 1654 ljudi, bombardiranja civilistov iz zraka pa so pozneje postala uveljavljena vojna taktika.
Delo je nastalo za španski paviljon na mednarodnem sejmu v Parizu, kjer je Španijo poleg Picassa zastopal Joan Miró. Picasso je, potem ko je prebral članek o grozljivem uničenju vasi v njegovi rodni Španiji, v Parizu črtal prvotno zamisel, ki jo je pripravljal za španski paviljon, in ustvaril umetnino, ki je postala eno najvplivnejših del 20. stoletja. V njej je pokazal, kako prek arhetipskih simbolov z avantgardno distorzijo doseči univerzalno veljavnost vsebine, ki je hkrati jasen komentar specifičnega položaja.
Sliko so nato poslali na turnejo po Evropi in ZDA, na kateri so s pobiranjem vstopnin za ogled slike – za katero je vlada Picassu poleg izplačila honorarja pokrila stroške barv, platna in ateljeja – zbirali sredstva za pomoč španskim beguncem. Tako je Picassova mojstrovina prepotovala dobršen del sveta. Skoraj 100-krat so jo zvili in nato znova razvili, dokler ni začela pokati barva. Tedaj je bilo odločeno, da slika ne more več potovati. Od leta 1958 se je zato za dalj časa ustalila na steni newyorškega muzeja moderne umetnosti MoMA, saj Picasso ni dovolil, da bi bila razstavljena v Španiji, dokler je na oblasti Franco.
Tudi MoMI niso ugodili
Leta 1981, šest let po Francovi in osem let po Picassovi smrti, so sliko prepeljali v Španijo, kjer je od leta 1992 razstavljena v madridskem Muzeju moderne umetnosti Reina Sofia. Leta 2000 so v madridskem muzeju zavrnili prošnjo za izposojo Guernice MoMI, češ da “veliki emblem našega muzeja mora ostati, brez izjeme, izključen iz politike posojanja umetnin drugim ustanovam”.
Oglas