Na volitvah, ki so potekale 22. marca, je po uradnih podatkih največ, 29 poslanskih mandatov osvojilo Gibanje Svoboda, SDS enega manj. Trojček NSi, SLS in Fokus je osvojil devet poslanskih sedežev, SD in Demokrati po šest, lista Levica in Vesna ter Resni.ca pa po pet.
Oglas
Na letošnjih državnozborskih volitvah je bilo po podatkih DVK-ja oddanih 1.190.819 glasovnic. Volilna udeležba je bila 70,25-odstotna. Volivci so najvišjo, 28,66-odstotno podporo, namenili Gibanju Svoboda, tik za petami ji je s 27,88 odstotka SDS.
Potrditvi izida bo sledila objava v uradnem listu, nato pa bo predsednica republike Nataša Pirc Musar lahko sklicala ustanovno sejo novega sklica DZ-ja.
Seja državne volilne komisije. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Državna volilna komisija je pred potrditvijo zapisnika o ugotovitvi izida volitev zavrnila ugovor SDS, ki ga je ta minuli teden podala na izvedbo volitev, med drugim v tujini. V SDS-u so prepričani, da so se nepravilnosti pojavile med drugim pri izvajanju volitev v Buenos Airesu, pri določitvi predčasnih volišč, imenovanju namestnikov predsednikov okrajnih volilnih komisij in pri hrambi glasovnic pri predčasnem glasovanju.
Na seji pa so med drugim ugotavljali, da je pošta v Argentino prišla, saj so od tam prejeli kar nekaj glasovnic po pošti, možno pa je sicer, da vsi posamezni volivci pošte niso dobili pravočasno, kar se sicer dogaja na vseh volitvah. Ti so sicer imeli možnost glas oddati tudi na diplomatsko-konzularnem predstavništvu. Člani komisije so tudi ugotavljali, da v ugovoru SDS ni navedel, koliko volivcem naj bi bila kršena volilna pravica. Zavrnili so tudi očitek, da naj bi bile kuverte, poslane po pošti, odprte.
Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Kakšni so naslednji koraki?
Po sklicu ustanovne seje 10. sklica parlamenta bodo na sestanku začasnih vodij poslanskih skupin pri aktualni predsednici DZ-ja Urški Klakočar Zupančič stekle priprave na izvedbo konstitutivne seje. Klakočar Zupančič se bo tako skupaj z začasnimi vodji poslanskih skupin in poslancema narodnih skupnosti dogovorila za dnevni red, sedežni red v dvorani in sestavo mandatno-volilne komisije. Že vnaprej pa je znano, da bo prvo sejo vodil najstarejši poslanec, 72-letni Franc Križan iz stranke Demokrati.
Ključno vprašanje, povezano s prvo sejo, pa je, kdo bo novi predsednik državnega zbora. Gre za funkcijo, ki je običajno del kadrovskega razreza vsakokratne koalicije, pri čemer pa obrisi koalicije za zdaj še niso jasni. Glede na dozdajšnji potek pogovorov ni pričakovati, da bi lahko predsednik Svobode Robert Golob predlagal kandidata za predsednika državnega zbora po lastni izbiri, saj trenutno nima zagotovljenih potrebnih 46 glasov.
Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Poznavalci dogajanja so sicer prepričani, da bo državni zbor kljub zapleteni politični situaciji v petek dobil novo predsednico ali predsednika. Odprto ostaja, ali bo funkcijo opravljal začasno ali s polnim mandatom. V javnosti se kot najverjetnejši kandidat najpogosteje omenja poslanec Nove Slovenije Janez Cigler Kralj, je za Radio Slovenija poročala Nataša Mulec.
S petkovo ustanovno sejo državnega zbora bodo sicer začeli teči tudi roki za sestavo nove vlade.
Oglas