Antiameriški mural v Teheranu. Foto: Reuters
“Sporazum je dosegljiv, vendar le, če bo imela prednost diplomacija,” je na družbenem omrežju X zapisal Aragči. Po njegovih besedah imajo Iran in ZDA zgodovinsko priložnost skleniti “sporazum brez primere”, ki bo obravnaval njihove skupne skrbi in sočasno uresničeval njihove skupne interese.
Poudaril je, da so stališča islamske republike v pogajanjih, ki naj bi se v Ženevi nadaljevala v četrtek, jasna. “Iran pod nobenim pogojem ne bo razvil jedrskega orožja; prav tako se Iranci ne bomo nikoli odpovedali pravici do izkoriščanja prednosti miroljubne jedrske tehnologije,” je zapisal.
Napovedal je še, da se v nov krog pogajanj podajajo z odločenostjo, da v najkrajšem času dosežejo pošten in pravičen dogovor. “Dokazali smo, da se ne bomo ustavili pred ničimer, da bi s pogumom branili svojo suverenost. Enak pogum prinašamo tudi za pogajalsko mizo, za katero bomo iskali mirno rešitev za vse razlike,” je zatrdil.
Zahodne države na čelu z ZDA že dolgo trdijo, da si Iran prizadeva pridobiti jedrsko orožje. Teheran to zanika in vztraja, da ima pravico uporabljati in razvijati jedrsko tehnologijo v civilne namene.
Predsednik ZDA Donald Trump je po nasilnem zatrtju množičnih protivladnih protestov v islamski republiki na začetku leta okrepil svojo grozilno retoriko do Irana. Državi je večkrat zagrozil z vojaškim posredovanjem in v ta namen odredil znatno krepitev ameriške vojaške prisotnosti na Bližnjem vzhodu.
Iranski študenti so v soboto novi semester začeli s pro- in protivladnimi shodi. Foto: Reuters
Iranska vlada sporočila, da je jeza študentov “razumljiva”, a opozorila na meje
Študenti imajo pravico do protesta, toda vsi morajo razumeti meje oziroma rdeče črte, je dejala tiskovna predstavnica iranske vlade. To je prvi uradni odziv iranskih oblasti na proteste, ki so se obnovili prejšnjo soboto.
“Svete stvari in zastava sta dva primera takšnih rdečih črt, ki jih moramo ščititi in jih ne smemo prestopiti ali od njih odstopati, tudi na vrhuncu jeze,” je pojasnila tiskovna predstavnica iranske vlade.
Dodala je, da imajo študenti “rane v srcih” in da so bili priča prizorom, ki jih lahko razburijo in razjezijo. “Ta jeza je razumljiva,” je dejala tiskovna predstavnica.
Iranski študenti so po navedbah lokalnih medijev prejšnjo soboto novi semester začeli s pro- in protivladnimi shodi.
Ob tem so udeleženci protivladnih shodov obudili gesla, ki so odmevala na nedavnih vsedržavnih protestih, ki so vrhunec dosegli letošnjega januarja, iranske oblasti pa so jih nato zatrle.
Ameriška organizacija Tiskovna agencija aktivistov za človekove pravice (Human Rights Activists News Agency – HRANA) je sporočila, da so našteli več kot 7000 mrtvih na protestih, ki so jih decembra sprožile slabe gospodarske razmere v državi. Organizacija HRANA je ob tem opozorila, da je dejansko število žrtev najverjetneje še višje.
Iranske oblasti so priznale, da je na protestih umrlo več kot 3000 ljudi, a ob tem so odgovornost za nasilje pripisovale “terorističnim dejanjem”, ki da so jih podžigali ZDA in Izrael.
Tiskovna predstavnica vlade je danes dejala še, da preiskujejo vzroke protestov.
Ostanki strmoglavljenega helikopterja. Foto: Reuters
Strmoglavil vojaški helikopter
V osrednji iranski pokrajini Isfahan je na tržnico strmoglavil vojaški helikopter iranskih zračnih sil. Po poročanju iranskih medijev so pri tem umrli štirje ljudje.
V strmoglavljenju so umrli pilot in kopilot ter dva prodajalca sadja na tržnici, poročanje iranske tiskovne agencije IRNA povzema francoska tiskovna agencija AFP. Glede na prve navedbe pristojnih se je nesreča v osrednjem Iranu zgodila zaradi tehnične okvare.
V Iranu, ki je tarča ostrih mednarodnih sankcij, se je v zadnjih letih zgodilo več letalskih nesreč. Pristojni opozarjajo na težave pri pridobivanju rezervnih delov, da bi ohranili starajočo letalsko floto v zraku.
V četrtek je med vajami v zahodni pokrajini Hamedan v strmoglavljenju vojaškega letala umrl eden od dveh pilotov, je poročala iranska državna televizija.
Nove vaje Iranske revolucionarne garde
Iranska revolucionarna garda je po poročanju državne televizije, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP, začela skupne vaje svojih kopenskih sil. Vojaške vaje so osredinjene predvsem na južno obalo, vendar podobne vaje potekajo tudi v drugih delih Irana. Vaje vključujejo uporabo brezpilotnih letalnikov, plovil, amfibijskih vozil, raket in topništva.
Poveljnik kopenskih sil revolucionarne garde Mohamad Karami je dejal, da so za vse različne sektorje zasnovali “zelo dobre ukrepe”. Dodal je, da vaje potekajo “na podlagi obstoječih groženj”, a več podrobnosti ni podal.
Vaje potekajo v času zaostrenih napetosti med Iranom in ZDA, potem ko je ameriški predsednik Trump zagrozil z vojaškim posredovanjem, če Teheran ne bo sprejel jedrskega sporazuma. Okrepil je pritisk na Iran in na Bližnji vzhod napotil pomorske sile. Iranske pomorske sile so medtem prejšnji teden izvedle ločene vojaške vaje v Perzijskem zalivu in okoli strateške Hormuške ožine.
Na poti na bližji vzhod je tudi letalonosilka Gerald Ford, ki je v ponedeljek dosegla ameriško mornariško oporišče na grški Kreti. Foto: Reuters
Trump zanika poročila o svarilu ameriškega generala
Ameriški predsednik Donald Trump je medtem v ponedeljek zanikal poročila, ki so se pojavila v medijih, da ga je načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA general Dan Caine opozoril na tveganja večje operacije proti Iranu.
Ameriški mediji so namreč poročali, da je general Caine opozoril na različna tveganja, povezana z napadom na Iran, vključno z dolgoročnimi zapleti. Trump je nato na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil, da so poročila o tem, da je Caine proti napadu na Iran, povsem napačna.
“Tako kot vsi mi si tudi general Caine ne želi vojne, vendar če bo na vojaški ravni sprejeta odločitev za vojno proti Iranu, je njegovo mnenje, da bo to nekaj, kar bo mogoče zlahka dobiti. Ni govoril o tem, da ne bi napadli Irana, niti o lažnih omejenih napadih, o katerih sem bral. Ve le eno stvar, kako ZMAGATI, in če mu bo tako naročeno, bo vodil napad,” je objavil Trump.
Ameriški časopis Washington Post je poročal, da je Caine v Beli hiši in na obrambnem ministrstvu izrazil zaskrbljenost, da bi pomanjkanje streliva in podpore zaveznikov lahko povečalo nevarnost za ameriško osebje. Časopis Wall Street Journal pa je poročal, da so tako Caine kot drugi uradniki obrambnega ministrstva opozorili na tveganja, kot so žrtve med ameriškimi in zavezniškimi silami ter nevarnost izčrpanja ameriške zračne obrambe.
Portal Axios je pisal še o opozorilu Caina, da bi se lahko ZDA z napadom na Iran zapletle v dolgotrajno vojno ter da sta predsednikov zet Jared Kushner in posebni odposlanec Steve Witkoff Trumpa pozvala, naj odloži napad na Iran in pusti priložnost diplomaciji.
Trump je na Truth Social medije obtožil, da napačno poročajo, in zatrdil, da je on tisti, ki sprejema odločitve, čeprav da bi raje videl, da bi z Iranom dosegli sporazum. “Vendar če sporazuma ne bomo sklenili, bo to zelo slab dan za to državo in žal tudi za njen narod,” je zapisal Trump.
Oglas