Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Na volitvah, ki so potekale 22. marca, je po uradnih podatkih največ, 29 poslanskih mandatov osvojilo Gibanje Svoboda, SDS enega manj. Trojček NSi, SLS in Fokus je osvojil devet poslanskih sedežev, SD in Demokrati Anžeta Logarja po šest, lista Levica in Vesna ter Resni.ca pa po pet, je po seji povedal predsednik komisije Peter Golob.
Oglas
Na letošnjih državnozborskih volitvah je bilo po podatkih DVK-ja oddanih 1.190.932 glasovnic. Volilna udeležba je bila 70,25-odstotna. Volivci so najvišjo, 28,66-odstotno podporo, namenili Gibanju Svoboda, tik za petami ji je s 27,88 odstotka SDS.
Državna volilna komisija je pred potrditvijo zapisnika o ugotovitvi izida volitev zavrnila ugovor SDS-a, ki ga je ta pretekli teden podal na izvedbo volitev, med drugim v tujini. V SDS-u so prepričani, da so se nepravilnosti pojavile med drugim pri izvajanju volitev v Buenos Airesu, pri določitvi predčasnih volišč, imenovanju namestnikov predsednikov okrajnih volilnih komisij in pri hrambi glasovnic pri predčasnem glasovanju.
Na seji pa so med drugim ugotavljali, da je pošta v Argentino prišla, saj so od tam prejeli kar nekaj glasovnic po pošti, možno pa je sicer, da vsi posamezni volivci pošte niso dobili pravočasno, kar se sicer dogaja na vseh volitvah. Ti so sicer imeli možnost glas oddati tudi na diplomatsko-konzularnem predstavništvu. Člani komisije so tudi ugotavljali, da v ugovoru SDS ni navedel, koliko volivcem naj bi bila kršena volilna pravica. Zavrnili so tudi očitek, da naj bi bile kuverte, poslane po pošti, odprte.
Volitve izpeljane “tako rekoč brez napak”
Direktor DVK-ja Igor Zorčič je poudaril, da so volitve potekale v skladu z zakonodajo in da so “bile izpeljane tako rekoč brez napak” kljub vloženim določenim ugovorom. Po njegovih besedah se je “državna volilna komisija ob samem zaprtju volišč, ko so bili tudi že znani izidi vzporednih volitev, deloma pa tudi pred tem soočala z blatenjem na raznoraznih družbenih medijih, z izkrivljanjem dejstev o poteku glasovanja na posameznem volišču”.
“Širile so se raznorazne dezinformacije, opremljene z nekimi fotografijami, fotografijami, ki niti ne izkazujejo tega, kar se je zatrjevano,” je še povedal Zorčič in dodal, da gre za neke okoliščine, ki jih do zdaj ni bilo, so pa očitno postale “del neke nove realnosti”, saj podobne težnje opažajo tudi v tujini.
Seja državne volilne komisije. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Dotaknil se je tudi težav z nedelovanjem spletne strani DVK-ja. Kot je pojasnil, je bila stran zaradi (pre)velikega števila uporabnikov preobremenjena in zato nekaj čas ni delovala, je pa poudaril, da samo delovanje omenjene spletne strani “nikakor ne vpliva na volilni izid”. “Ta spletna stran je ločena od informacijskega informacijskega sistema, ki ni odprt za javnost, in prikazuje podatke, ki jih informacijski sistem generira samo na tej spletni strani,” je razložil Zorčič.
Spletna stran, kot je razložil, ni delovala približno 15 minut, ampak “to nima nikakršne zveze z vnosom podatkov, ki se opravlja na okrajnih volilnih komisijah in ki ga na koncu preverijo tudi člani odborov”, je poudaril Zorčič in dodal, da vsak vnos podatkov na koncu preveri član odbora, “ki ve, koliko glasov je bilo preštetih za katero politično stranko” na posameznem volišču. Član odbora je po njegovih navedbah tako “pogledal na spletno stran in potrdil, da so ti izpisi natančni, kar pomeni, da je zadeva vodotesna in stoodstotno točna”.
Zorčič: Zaradi “primitivnega” papirnatega sistema je Slovenija varna pred kibernetskimi grožnjami
Zagotovil je, da je Slovenija prav zaradi, po njegovih besedah “primitivnega sistema volitev”, kar pomeni, da se glasuje na papirnatih glasovnicah, ki jih preštejejo ročno, in napišejo papirnate zapisnike, “popolnoma odporna” proti morebitnim kibernetskim grožnjam in tovrstnemu prirejanju izida volitev.
Glede težav pri glasovanju v tujini pa je Zorčič med drugim poudaril, da so bile glasovnice v Argentino po zagotovilih Pošte Slovenije dostavljene 26. februarja, torej skoraj en mesec pred volitvami, je pa ravno omenjena država znana po svojih težavah s klasično pošto, na kar naj bi komisijo opozoril tudi eden od tam živečih volilnih upravičencev. Zorčič je pojasnil še, da DVK ob vsakih volitvah po uradni dolžnosti v tujino pošlje okoli 100.000 glasovnic, pri čemer dobivajo potem tudi sporočila posameznikov, naj se jim pošta prevede, saj je niti ne razumejo. Po njegovi oceni bi morala politika razmisliti, ali je takšno pošiljanje po uradni dolžnosti sploh smiselno, oziroma uvesti drugačen sistem, po katerem bi glasovnice pošiljali le tistim, ki bi se na glasovanje prijavili.
Po Zorčičevih navedbah število oddanih glasov po pošti iz tujine letos ni bilo bistveno nižje kot pred štirimi leti, podobno nižja je bila tudi udeležba na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Zato je po njegovem mnenju lahko tudi stvar debate, ali je to posledica nevročenih glasovnic ali morda drugih okoliščin.
DVK razpravljal o načinu štetja glasov iz tujine in zagotavljanju anonimnosti glasovanja
Člani DVK-ja so na tokratni seji odprli tudi debato o zagotavljanju anonimnosti na eni in transparentnosti na drugi strani pri štetju glasov iz tujine, ki ga je opravil DVK in ne okrajne volilne komisije. Pomisleki se namreč pojavljajo zlasti tam, kjer je oddano manjše število glasov in bi lahko bila pod vprašajem anonimnost glasovanja. Na seji je bil sicer podan tudi predlog za naznanitev suma kaznivega dejanja glede varovanja tajnosti glasovanja, o tem bo DVK še razpravljala na eni od prihodnjih sej.
Sicer pa na DVK zatrjujejo, da vedno iščejo možnosti izboljšav volilnega sistema, večkrat so se že zavzeli tudi za zakonodajne spremembe. A je to pristojnost zakonodajalca, so pristavili.
Janša vztraja pri nepravilnostih, ne izključuje možnosti nadaljevanja postopkov
Prvak SDS-a Janez Janša je v prvem odzivu na odločitev DVK-ja opozoril, da je o ugovoru SDS-a odločal DVK, “torej tisti, ki so nezakonitosti zagrešili, zdaj odločajo o tem, ali so bile nezakonitosti narejene”. “To je zelo čuden sistem, kar se tiče pravnega varstva,” je poudaril v izjavi za medije.
Kot je dejal, v SDS-u še niso uradno seznanjeni z odločitvijo DVK, zato njenih sklepov ne poznajo. Ob tem pa ni izključil nadaljnjih ugovorov zoper odločitev DVK. “Ne vem, kakšne so pravne možnosti. Če obstajajo, jih bomo uporabili,” je napovedal.
Ob prihajajoči ustanovni seji DZ-ja, ki bo predvidoma v petek, pa je na vprašanje, kdo bi lahko postal predsednik DZ-ja in ali bi za predsednika parlamenta podprl Janeza Ciglerja Kralja iz NSi-ja, odgovoril, da trenutno niti še ne vemo, ali imamo legalne poslanske mandate.
Janša namreč vztraja, da del letošnjih volitev ni bil izpeljan zakonito. Ponovno je opozoril, da je bilo 24 predčasnih volišč imenovano nezakonito, prav tako je bila po njegovih besedah nezakonito imenovana skoraj polovica okrajnih volilnih komisij. Okrajne volilne komisije so v zadnjih desetletjih tudi ukinile tisoč volišč na podeželju, je dodal. “Slovenija ima velik problem, kar se tiče legitimnosti teh volitev,” je poudaril. “Takšne šlamastike, kot je bila na teh volitvah, v Sloveniji še nikoli ni bilo, tudi sicer levica še nikoli ni zmagala pošteno,” je dodal.
Kakšni so naslednji koraki?
Potrditvi izida bo sledila objava v uradnem listu, nato pa bo predsednica republike Nataša Pirc Musar lahko sklicala ustanovno sejo novega sklica DZ-ja.
Po sklicu ustanovne seje 10. sklica parlamenta bodo na sestanku začasnih vodij poslanskih skupin pri aktualni predsednici DZ-ja Urški Klakočar Zupančič stekle priprave na izvedbo konstitutivne seje. Klakočar Zupančič se bo tako skupaj z začasnimi vodji poslanskih skupin in poslancema narodnih skupnosti dogovorila za dnevni red, sedežni red v dvorani in sestavo mandatno-volilne komisije. Že vnaprej pa je znano, da bo prvo sejo vodil najstarejši poslanec, 72-letni Franc Križan iz stranke Demokrati.
Ključno vprašanje, povezano s prvo sejo, pa je, kdo bo novi predsednik državnega zbora. Gre za funkcijo, ki je običajno del kadrovskega razreza vsakokratne koalicije, pri čemer pa obrisi koalicije za zdaj še niso jasni. Glede na dozdajšnji potek pogovorov ni pričakovati, da bi lahko predsednik Svobode Robert Golob predlagal kandidata za predsednika državnega zbora po lastni izbiri, saj trenutno nima zagotovljenih potrebnih 46 glasov.
Poznavalci dogajanja so sicer prepričani, da bo državni zbor kljub zapleteni politični situaciji v petek dobil novo predsednico ali predsednika. Odprto ostaja, ali bo funkcijo opravljal začasno ali s polnim mandatom. V javnosti se kot najverjetnejši kandidat najpogosteje omenja poslanec Nove Slovenije Janez Cigler Kralj, je za Radio Slovenija poročala Nataša Mulec.
S petkovo ustanovno sejo državnega zbora bodo sicer začeli teči tudi roki za sestavo nove vlade.
Oglas