Cilj pobude za naknadni referendum o ljubljanskih parkiriščih je narediti konec sprejemanju nepremišljenih parkirnih ukrepov, ki temeljijo na nepopolnih informacijah in nekakovostnih podatkih, so danes poudarili v Iniciativi za Štepanjsko naselje. Dobre rešitve je mogoče sprejeti samo s poglobljenim sodelovanjem, so prepričani.
Klemen Fajs
Foto: STA
Koordinator Iniciative za Štepanjsko naselje Klemen Fajs je v izjavi za javnost pred Mestno hišo v Ljubljani opozoril, da pri nedavno sprejetih spremembah odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana ne gre za vprašanje ene soseske, temveč za vprašanje, ki zadeva celotno mesto.
“Vsi bodo kaznovani”
Kot je povzel, spremenjeni odlok med drugim predvideva, da bo parkiranje na javnih parkirnih površinah v stanovanjskih soseskah plačljivo po cenah, določenih za cono 3, torej 70 centov na uro podnevi in dva evra za vso noč. Kazni so predvidene v višini 80 evrov, v primeru odvoza s pajkom pa bo kršitelj še ob dodanih 200 evrov. Odlok hkrati omejuje število dovolilnic, v praksi na eno dovolilnico na stanovanje, pri tem pa ne upošteva v zadostni meri potreb gibalno oviranih, je povzel.
Ker se mestna oblast zaveda, da takšni ukrepi med ljudmi ne bodo priljubljeni, se je po njegovih besedah odločila kaznovati vse, ki bi se jim drznili zoperstaviti.
29. januarja letos je bil na shodu stanovalcev Štepanjskega naselja zaradi parkirne problematike tudi ljubljanski župan Zoran Janković.
Foto: Bojan Puhek
Z odlokom bo tako prebivalcem, ki so zemljišča dobili nazaj po zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, onemogočeno priti do prve dovolilnice, v primeru pomanjkanja parkirišč pa dovolilnice sploh ne bodo mogli pridobiti. Izpadejo tudi lastniki garaž in parkirišč v območju, četudi so te premajhne za sodobne avtomobile, je navedel Fajs. “Mestna oblast, ki je na področju javnega prevoza in celostnega urejanja prometne problematike spala zadnjih 20 let, danes breme svojih odločitev prenaša na stanovalce, na tiste, ki vsak dan hodimo v službo, skrbimo za svoje družine in soustvarjamo življenje v tem mestu,” je bil kritičen.
“To niso abstraktni problemi, to so vsakodnevne stiske ljudi, mame, ki si popoldne ne upa otroka peljati na trening, ker ne ve, ali bo lahko potem, ko se vrneta, parkirala, medicinska sestra, ki se vrača z izmenskega dela in spet ne najde parkirnega mesta, starejših ljudi, ki se ne znajdejo v elektronskih postopkih za spuščanje količkov, da bi lahko sploh dostopali do svojih domov. Tako ljudje izgubijo svojo mobilnost in postanejo ujetniki,” je ponazoril.
Štepanjsko naselje
Foto: STA
Fajs je spomnil še, da so ljubljanski mestni svetniki na isti seji, na kateri so potrdili spremembe parkirnega odloka, potrjevali tudi finančni načrt javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice. To je imelo lani 50 tisoč evrov dobička, letos pa ga z naslova pobranih parkirnin predvideva 4,5 milijona evrov. “Tu se odpira vprašanje, ali je namen tega odloka dejansko urejanje prometa in parkiranja ali zgolj ustvarjanje prihodkov na račun prebivalcev? Upravičeno smo jezni in razočarani, da se na Ljubljančane in Ljubljančanke gleda kot zgolj še na en vir prihodkov,” je bil oster.
Cilj referenduma: preprečiti škodljive prakse mestne oblasti
Podporo pobudi so že izrazili v Civilni iniciativi Tržnice ne damo, okoljski organizaciji Alpe Adria Green, ki je aktivna pri projektu izgradnje kanalu C0, pobudi Križanke niso naprodaj in Iniciativi proti sežigalnici v Ljubljanski kotlini. Prav tako so Iniciativo za Štepanjsko naselje pri njenih aktivnostih podprli prebivalci ljubljanskih sosesk Fužine, Savsko naselje, Koseze, Spodnja Šiška, Trnovo, Moste in Bežigrad.
V Iniciativi za Štepanjsko naselje so pobudo za naknadni referendum o ljubljanskih parkiriščih vložili v petek. Priložili so ji več kot 250 podpisov Ljubljančanov.
Foto: STA
Zdaj je na potezi ljubljanski župan Zoran Janković, ki bo ocenil, ali je referendumska pobuda oblikovana v skladu z zakonom in občinskim statutom. O morebitnem neskladju mora vlagatelje obvestiti v osmih dneh po prejemu pobude in jih pozvati k njihovi odpravi. Objava spornih členov izpodbijanega odloka bo zadržana do odločitve o pobudi oziroma do odločitve na referendumu. Sledil bi predlog za razpis naknadnega referenduma, ki bi ga moralo podpisati pet odstotkov volivcev v mestni občini. Ko bi bili podpisi zbrani, bi mestni svet razpisal referendum.