Velikonočni prazniki so v Mirni Peči veličastni, od leta 1998 pa še posebni. Ta dolenjski kraj postane Slovenija v malem. Tudi tokratni velikonočni ponedeljek ni bil izjema. Ko je bila še trda tema, je nekaj domačih društev in domačinov pljunilo v roke in uredilo še zadnje podrobnosti. Ko je v farni cerkvi sv. Kancijana bilo sedem, je bila Mirna Peč pripravljena, pol ure prej je izza obzorja pokukalo sonce, prvi motoristi so v gostilni Novljan nekaj po sedmi že pili prvo kavo. Potem je zahrumelo. Iz minute minute je bilo v Mirni Peč več motorjev, več hlapov. Gneči so bili kos, precej uigrana ekipa je z andahtjo in nasmehom na obrazu razporejala motorje, avtomobile pa na bližnji travnik.
Vsak, ki je prišel, je s sabo pripeljal svojo zgodbo.
V spomin na brata
Vsak, ki je prišel, organizatorji so našteli 18.000 motoristov, je s sabo pripeljal svojo zgodbo. »Nismo prvič, radi pridemo po blagoslov, ki nas potem varuje vse leto. Že deset let prihajamo, toliko let smo tudi člani Gold Wing zveze Slovenije,« pove Sonja z Mirne, nad motorji jo je navdušil mož Ervin, v Mirno Peč pa sta prišla skupaj s Sanjo in Bojanom iz Novega mesta. »Imam štirikolesnik. Letos sem tu četrtič, to je kar tradicija. Do zdaj smo hodili z bratom, od lani je pokojni, letos tudi zaradi lepih spominov nanj,« nam je zaupal Vinko s Studenca. »Z družino smo kupili skuter, letos pa sem prišel v Mirno Peč po blagoslov. Upam, da bo mene in mojo družino spremljal na poti in nas varoval,« je povedal Mito Kos, svojčas izjemni futsal reprezentant Slovenije, iz Šmartnega pri Litiji. Mojca je v Mirno Peč prišla z možem na yamahi, njun sin pa z dekletom na suzukiju, vsi so iz Škofje Loke. »Rad pridem, lepo je v Mirni Peči. Naša Gold Wing zveza Slovenije ima resen program, smo v šestih klubih, Gold Wing klub Dolenjska je zelo aktiven. Danes sem s skuterjem, malce mi kolk ne služi, je pa sin pripeljal moj motor,« je Anton Maver razložil, kako je poskrbel, da je tudi njegov motor dobil blagoslov, bil je v družbi prijatelja Igorja Belšaka iz Gold Wing kluba Štajerska.
Navadili smo se, da velikonočni ponedeljek preživimo z iskrenimi in resničnimi prijatelji.
Domačini so se izkazali pri organizaciji.
»Tak motor je prestiž. To je tudi edin motor, ki so ga Američani sprejeli poleg harleyja,« nam je Nace iz Velikega Gabra pojasnil, kaj so goldwingi. Njegov je nekaj posebnega: leseno prikolico je izdelal zanj, jo tudi homologiral, da jo zdaj s sabo prevaža. V Mirni Peči je imel v prikolici hladilnik, v njem pa mrzlo brezalkoholno pijačo, še z nami jo je delil. Motorje ima rad, vozil ga je pred rojstvom hčerke. »Otroci so odrasli, zdaj pa se z ženo voziva. Rada prideva v Mirno Peč. Tukaj smo vsi enaki, ne glede na to, kak motor imaš,« je Nace opisal, kaj blagoslov v Mirni Peči daje. »To je najboljši, najbolj eleganten in najbolj kakovosten motor,« je na svojega harleyja davidsona ponosen Jani iz Litije, motor je pri hiši od 1999. Ima 1450 kubikov prostornine, poleg armature premore tudi radio, skupaj tehta 400 kilogramov, potegne pa do 180 kilometrov na uro. »Blagoslov v Mirni Peči je posebno doživetje,« poudari Jani, prijatelj Klemen iz Šmartnega mu je prikimal, tudi sam ponosen lastnik harleyja, dve leti ga ima, 1600 kubikov premore.
Vse poti so vodile v Mirno Peč.
V znamenju Lojzeta Slaka
Številni motoristi so molili pri maši, ki se je začela ob 10. uri, daroval jo je domači župnik Blaž Franko, ki je pri pridigi spomnil in pozval tako Mirnopečane kot vse motoriste k medsebojni slogi in spoštovanju (drugačnosti). Po maši se je pred cerkvijo začel bogat kulturni program. Ozaljšali so ga Mirnopeški harmonikarji, otroški pevski zbor pod vodstvom Katje Šuštaršič in ansambel Akordi, z njimi je milozvočne Slakove zapel Andrej Bergant, ki mu je pod odrom ploskala žena Marta, nad melodijami pa so bile navdušene Lojzetova žena Ivanka Slak ter njegovi sestri Kristina in Jelka. Program je pripravil in vodil Slakov nečak, domačin Leopold Pungerčar, skupaj z Janezom Šimencem najbolj zaslužen za vseslovenski blagoslov. Tudi zato sta bila včeraj oba židane volje. »Bog daj vsem skupaj. Ko sem vsak dan poslušal, kakšna bo dolgoročna vremenska napoved, sem bil vsak dan boljše volje. Zdaj je jasno, blagoslov je potekal v najlepšem možnem vremenu. Vesel sem, ker smo že 28. skupaj, da smo skupaj prišli in skupaj molili,« je povedal Šimenc.
Trg bil je živ.
Pot, resnica in življenje
»Molila sva oba. A ker je on profesionalec, je dosegel večji uspeh,« je Pungerčar za Slovenske novice potrdil, da je tudi sam molil za sonce na veliki ponedeljek, da pa gre levji delež zaslug župniku Blažu Franku, ki je po maši blagoslovil zbrane. »Namesto fanfar so ob mojem prihodu malce na gas pritisnili. Si štejem v čast. Bog lonaj vsem stokrat. Vesel sem, ker ste se v spet v rekordnem številu zbrali. Zame je to letos drugi blagoslov. Vem, kako izgleda, in tudi vem, da ne bom mogel vsakega obiskati in pozdraviti. Čeprav bi rad. Blagoslov, ki ga kličemo, je z namenom, da kličemo dobro. Na vse nas. Pomembno je, da ga sprejmemo z dobro voljo. Jezus pravi, da je pot, resnica in življenje, brez Jezusa nikamor na pot. Morda bo navigacija pomagala, zadnja pot pa vsi vemo, kam pelje. Drž’te se Jezusa!« je med drugim povedal Franko, ki je mašo in blagoslov daroval skupaj s patrom Jono Janezom Venetom, policijskim vikarjem in koordinatorjem duhovne oskrbe v slovenski policiji. »Enostavno, to je sreča v Mirni Peči: vseh nas Mirnopečanov, pa tudi tistih, ki so prišli po blagoslov. Pripravljamo ga, ker nam je to v veselje, pa ker smo se navadili, da velikonočni ponedeljek preživimo z iskrenimi in resničnimi prijatelji,« Pungerčar po koncu dogodka v imenu AMD Trebnje ni skrival navdušenja in hvaležnosti Mirnopečanom, ki so vključeni v pripravo in izvedbo, projekt sta tudi letos podprli občini Mirna Peč in Trebnje.
Župnika Blaža so naložili na štirikolesnik in ga popeljali med množico.