“Absolutno so vsi poudarili, da bo treba pomagati sektorjem na področju energentov, saj gre za najbolj kritično področje, tudi glede oblikovanja cen in celotno verigo, ki je v to vpeta,” je po današnjem sestanku z vsemi deležniki pojasnila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić, ki je komentirala vsebino, povezano z interventnimi ukrepi na področju prehranske varnosti za omejitev posledic grozeče energetske krize zaradi vojne na Bližnjem vzhodu. Vlada je izhodišča za ukrepe sprejela minuli četrtek.
“Danes smo imeli z vsemi deležniki uvodni sestanek, odprli smo več področij za posamezne sektorje, bilo je več različnih pobud. Pogovarjali smo se, na kakšen način se Slovenija lahko potencialno pripravi, da ne bi nastajale motnje,” je povedala ministrica Čalušić.
Že prihodnji teden se bodo dalje pogovarjali, na kakšen način lahko država pripravi ukrepe, ki bodo morda potrebni kratkoročno v naslednjih mesecih, lahko v jesenskem času ali pa po njih sploh ne bo potrebe.
Prehranska draginja in težave z organskimi gnojili
Vojna vihra na Bližnjem vzhodu, ki se je razplamtela zaradi ameriško-izraelskega napada na Iran in iranskih protinapadov v regiji, lahko zaradi visokih cen naftnih derivatov in rasti cen drugih energentov po opozorilih pristojnih vodi v energetsko krizo velikih razsežnosti, z vplivi na inflacijo in gospodarsko dejavnost.
Eden od prizadetih sektorjev je kmetijstvo, kjer je pomemben vidik še rast cen oz. razpoložljivost organskih gnojil. Negativen scenarij bi lahko še povečal prehransko draginjo in ogrozil tudi prehransko varnost.
Možnost znižanja davka na dodano vrednost za osnovna živila
Vlada je minuli teden zato med izhodišči za interventne ukrepe za pravočasen spopad s posledicami morebitne nove energetske krize predvidela tudi več možnih ukrepov na področju kmetijstva oz. prehrane. Predvidela je možnost opredelitve seznama osnovnih življenjskih potrebščin in s tem povezane regulacije marž oziroma cen, vključno z možnostjo znižanja davka na dodano vrednost za osnovna živila.
“Vemo, da je to predlog oz. pobuda ministrstva za finance in je treba to še obravnavati znotraj vlade, kasneje pa tudi z ostalimi resorji, na kakšen način. Predlog je, da bi bil DDV lahko znižan tudi na 5 odstotkov, predvsem pa je pogovor tekel v tej smeri, ali je to dovolj ciljan ukrep ali bo zajel vse skupine, ki jih želimo zaščititi,” je komentirala ministrica.
Predvideno je tudi oblikovanje rezerv mineralnih gnojil in semen ter opredelitev njihove distribucije. Z deležniki naj bi po napovedih kmetijske ministrice pripravili tudi druge ukrepe za omejitev rasti cen vhodnih stroškov ter ureditev zagotavljanja nemotene dobave kmetijske nafte.