Mateja Čalušić. Foto: BoBo
Predstavniki kmetijskega ministrstva skupaj z ministrico Matejo Čalušić so se sestali z najpomembnejšimi deležniki v prehranski verigi na temo priprave interventnih ukrepov na področju prehranske varnosti za omejitev posledic morebitne energetske krize zaradi vojne na Bližnjem vzhodu. Po več kot petih tednih sta sicer Washington in Teheran danes dosegla dogovor o dvotedenski prekinitvi ognja, začasno pa se je odprla tudi Hormuška ožina.
Oglas
Vlada je izhodišča za interventne ukrepe za pravočasen spopad s posledicami morebitne nove energetske krize pripravila pretekli četrtek, med drugim tudi več možnih ukrepov na področju kmetijstva oz. prehrane.
Kot je po sestanku pojasnila ministrica Čalušić, so z deležniki sprejeli predvsem izhodišča za srednjeročne in dolgoročne ukrepe za krepitev agroživilske verige, da bo lahko zagotavljala hrano po potrošniku dostopnih cenah. Interventna zakonodaja, ki bo vključevala tudi ukrepe v kmetijstvu, pa je po njenih besedah šele pri osnutku. Na današnjem srečanju so tako sprejeli le sklepe za pripravo izhodišč, “da ne bo prihajalo do motenj v prehranskem sistemu in predelovalni industriji in da bomo lahko krizo blažili”.
Cilj je zagotovili predvsem hrano, ki bo potrošnikom dostopna tudi z ekonomskega vidika, na drugi strani pa to ne sme negativno vplivati na partnerje v agroživilski verigi.
Predstavniki kmetijskih organizacij in trgovine so tudi predstavili, kako že zdaj občutijo krizo. “Dogovor današnjega sestanka je, da se znova dobimo prihodnji teden v sklopu delovne skupine. (…) Prav je, da znamo predvideti določene okoliščine glede na svetovne trende, da smo pripravljeni na motnje na trgih,” je dejala Čalušić.
Kot je pojasnila, je v igri še vedno predlog za znižanje DDV-ja na hrano po vzoru nekaterih drugih evropskih držav na pet odstotkov. Na sestanku pa je predvsem tekla razprava o tem, ali je ta ukrep dovolj ciljen in bo zajel vse tiste skupine, ki jih želi država ob morebitni krizi zaščititi. Dokončne odločitve glede tega še ni in bo še predmet medresorskega usklajevanja.
Na srečanju so sicer deležniki kot najnujnejšo navedli pomoč na področju energentov.
Kmetijske organizacije zadržane do nižanja DDV-ja
Po pojasnilih predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jožeta Podgorška so razpravljali o omejitvi marž v verigi preskrbe s hrano, regulaciji DDV-ja za nekatere ključne prehranske izdelke … “Glede tega vprašanja se danes nismo uskladili, lahko pa poudarim, da je večina nas, torej nevladnih organizacij, precej zadržana do takšnih ukrepov, kajti omejitev marž, znižanje DDV-ja – to je resen poseg v tržne razmere,” je dejal po sestanku.
Sami so po Podgorškovih besedah predlagali ukrepe, ki ciljno pomagajo tistim sektorjem, ki so v težavah. “Govorili smo tudi o ukrepih za stabilizacijo, znižanje cene kmečke nafte, gnojil, repromaterialov, pogovarjali smo se o količinah, ki bi jih bilo treba vmes uvesti v blagovne rezerve, tudi gnojila, semena, morda sredstva za varstvo rastlin, da stabiliziramo pridelavo, ko je ta ogrožena,” je naštel.
Kot je dodal, so predlagali tudi nekatere ukrepe, med njimi reprogramiranje kreditov za kmetije, ki so sredi investicij, ugodne kredite za zagon proizvodnje in med drugim ukrepe za zamik dodatnih stroškov pri namakalnih sistemih.
Podgoršek: Zajeziti je treba visoke stroške na kmetijah
“Ta kriza je vsaj za slovensko verigo oziroma kmetijsko-prehranski sistem prišla v zelo neugodnem času, kajti lani smo z dvigom minimalne plače in z božičnico praktično porabili ves manevrski prostor, da bi lahko kakršne koli dodatne stroške sploh še vključevali v kmetijsko-prehranske sisteme in zato je pritisk zdaj še toliko večji,” je dodal Podgoršek.
Po njegovih besedah je treba najprej zajeziti visoke stroške na kmetijah. “Govorimo o gorivu in o gnojilih. Pri kmečki nafti pričakujemo, da bo tudi Slovenija ena od tistih pobudnic na ravni EU-ja, da se lahko za gorivo za kmetijstvo še dodatno znižajo trošarine,” je dejal.
Tudi novi predsednik Sindikata kmetov Slovenije Ivan Brodnjak je dejal, da so v sindikatu izredno zaskrbljeni zaradi razmer, predvsem zaradi podražitve in pa pomanjkanja naftnih derivatov, velik problem predstavlja tudi pomanjkanje mineralnih gnojil. “Predvsem pa nas skrbi dejansko stanje duha na kmetijah, in sicer zaradi tega včasih tudi žaljivega odnosa do kmetijstva,” je opozoril.
Vlada je namreč pretekli teden med drugim predlagala možnost opredelitve seznama osnovnih življenjskih potrebščin in s tem povezane regulacije marž oziroma cen, vključno z možnostjo znižanja davka na dodano vrednost za osnovna živila.
Oglas