“Absolutno so vsi poudarili, da bo treba pomagati sektorjem na področju energentov, saj gre za najbolj kritično področje, tudi glede oblikovanja cen in celotno verigo, ki je v to vpeta,” je po današnjem sestanku z vsemi deležniki pojasnila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić, ki je komentirala vsebino, povezano z interventnimi ukrepi na področju prehranske varnosti za omejitev posledic grozeče energetske krize zaradi vojne na Bližnjem vzhodu. Vlada je izhodišča za ukrepe sprejela prejšnji četrtek.

“Danes smo imeli z vsemi deležniki uvodni sestanek, odprli smo več področij za posamezne sektorje, bilo je več različnih pobud. Pogovarjali smo se, na kakšen način se Slovenija lahko potencialno pripravi, da ne bi nastajale motnje,” je povedala ministrica Čalušić. 

Že prihodnji teden se bodo dalje pogovarjali, na kakšen način lahko država pripravi ukrepe, ki bodo morda potrebni kratkoročno v naslednjih mesecih, lahko v jesenskem času ali pa po njih sploh ne bo potrebe.

Prehranska draginja in težave z organskimi gnojili

Vojna vihra na Bližnjem vzhodu, ki se je razplamtela zaradi ameriško-izraelskega napada na Iran in iranskih protinapadov v regiji, lahko zaradi visokih cen naftnih derivatov in rasti cen drugih energentov po opozorilih pristojnih vodi v energetsko krizo velikih razsežnosti, z vplivi na inflacijo in gospodarsko dejavnost.

Eden od prizadetih sektorjev je kmetijstvo, kjer je pomemben vidik še rast cen oz. razpoložljivost organskih gnojil. Negativen scenarij bi lahko še povečal prehransko draginjo in ogrozil tudi prehransko varnost.

Možnost znižanja davka na dodano vrednost za osnovna živila

Vlada je prejšnji teden zato med izhodišči za interventne ukrepe za pravočasen spopad s posledicami morebitne nove energetske krize predvidela tudi več možnih ukrepov na področju kmetijstva oz. prehrane. Predvidela je možnost opredelitve seznama osnovnih življenjskih potrebščin in s tem povezane regulacije marž oziroma cen, vključno z možnostjo znižanja davka na dodano vrednost za osnovna živila.

“Vemo, da je to predlog oz. pobuda ministrstva za finance in je treba to še obravnavati znotraj vlade, kasneje pa tudi z drugimi resorji, na kakšen način. Predlog je, da bi bil DDV lahko znižan tudi na pet odstotkov, predvsem pa je pogovor tekel v tej smeri, ali je to dovolj ciljan ukrep ali bo zajel vse skupine, ki jih želimo zaščititi,” je komentirala ministrica. 

Sektorji, ki so v težavah

Predvideno je tudi oblikovanje rezerv mineralnih gnojil in semen ter opredelitev njihove distribucije. Z deležniki naj bi po napovedih kmetijske ministrice pripravili tudi druge ukrepe za omejitev rasti cen vhodnih stroškov ter ureditev zagotavljanja nemotene dobave kmetijske nafte.

Po pojasnilih predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jožeta Podgorška so razpravljali o omejitvi marž v verigi preskrbe s hrano, regulaciji DDV za nekatere ključne prehranske izdelke … “Tega vprašanja danes nismo dorekli, lahko pa poudarim, da je večina nas, torej nevladnih organizacij, precej zadržana do takšnih ukrepov, kajti omejitev marž, znižanje DDV – to je resen poseg v tržne razmere,” je dejal po sestanku.

Sami so po Podgorškovih besedah predlagali ukrepe, ki ciljno pomagajo tistim sektorjem, ki so v težavah. “Govorili smo tudi o predvsem ukrepih za stabilizacijo, znižanje cene kmečke nafte, gnojil, repromaterialov, pogovarjali smo se o količinah, ki bi jih bilo potrebno vmes uvesti v blagovne rezerve, tudi gnojila, semena, morda sredstva za varstvo rastlin, da stabiliziramo pridelavo, ko je, ko je ta ogrožena,” je naštel.

Kot je dodal, so predlagali tudi nekatere ukrepe, med njimi reprogram kreditov za kmetije, ki so sredi investicij, ugodne kredite za zagon proizvodnje in med drugim ukrepe za zamik dodatnih stroškov pri namakalnih sistemih. “Ta kriza je vsaj za slovensko verigo oziroma kmetijsko prehranski sistem prišla v sila neugodnem času, kajti lani smo z dvigom minimalne plače in z božičnico praktično porabili ves manevrski prostor, da bi lahko kakršnekoli dodatne stroške sploh še vključevali v kmetijsko prehranske sisteme in zato je pritisk sedaj še toliko večji,” je dodal Podgoršek.

Po njegovih besedah je treba najprej zajeziti visoke stroške na kmetijah. “Govorimo o gorivu in o gnojilih. Pri kmečki nafti pričakujemo, da bo tudi Slovenija ena od tistih pobudnic na ravni EU, da se lahko za gorivo za kmetijstvo še dodatno znižajo trošarine,” je dejal.

Tudi novi predsednik Sindikata kmetov Slovenije Ivan Brodnjak je dejal, da so v sindikatu izredno zaskrbljeni zaradi razmer, predvsem zaradi podražitve in pa pomanjkanja naftnih derivatov, velik problem predstavlja tudi pomanjkanje mineralnih gnojil. “Predvsem pa nas skrbi dejansko stanje duha na kmetijah, in sicer zaradi tega, včasih tudi žaljivega odnosa do kmetijstva,” je opozoril.