Hrvaška se pripravlja na enega največjih delavskih protestov v zadnjih letih. Tri največje sindikalne centrale in sindikat upokojencev pozivajo delavce, upokojence, študente in vse državljane, naj se 18. aprila zberejo na Trgu bana Jelačića v Zagrebu. Razlog za protest je po njihovih besedah preprost, a skrajno skrb vzbujajoč. Nizke plače, visoka inflacija in nevzdržni življenjski stroški, zaradi katerih vse več Hrvatov ne zmore več pokrivati niti osnovnih življenjskih potreb.
Predsednik sindikata SSSH Mladen Novosel opozarja, da je država prišla do točke preloma. Čeprav Hrvaška danes uživa ugodnosti članstva v EU, schengenskem območju in evroobmočju, se to v denarnicah večine zaposlenih ne pozna. Plače rastejo občutno počasneje od dobičkov podjetij, cene pa se vzpenjajo bistveno hitreje kot evropsko povprečje. Po njegovih besedah gre za nepravično razporeditev skupno ustvarjene vrednosti, ki je delavci ne čutijo.
Novosel poudarja, da so se v zadnjih dvanajstih letih, od vstopa Hrvaške v EU, razmere za delavce prej poslabšale kot izboljšale. Zaradi nizkih plač in iskanja boljših priložnosti je iz države odšlo več kot 400 tisoč delavcev, kar po njegovem predstavlja neposredno posledico pohlepa dela delodajalcev in nesposobnosti vlade, da zaščiti domačo delovno silo.
Dejal je, da bi morala biti povprečna neto plača na Hrvaškem, ki bi zadostovala za trenutno raven stroškov, v višini 2.200 evrov, minimalna pa 1.100 evrov, prav tako pa tudi povprečna pokojnina. Poudaril je, da je to edina rešitev za hrvaške delavce, upokojence in državljane, saj se, kot pravi, ne morejo več boriti proti kapitalu.
Dobički podjetij rastejo desetkrat hitreje od plač
Številke, ki jih navajajo sindikati, jasno kažejo na sistemsko neravnovesje. Med letoma 2015 in 2024 je neto dobiček hrvaških podjetij porasel za kar 336 odstotkov, v istem obdobju pa so povprečne plače zrasle le za 72 odstotkov. Sindikalni voditelji menijo, da to dokazuje, kako se breme ekonomskih šokov že dolgo prelaga le na delavce, medtem ko podjetja uživajo rekordne dobičke.
Predsednik sindikata NHS Dražen Jović opozarja, da hrvaški delavci še vedno prejemajo bistveno nižje plače od povprečja EU. Hrvaška bruto plača dosega le 66 odstotkov slovenske, 59 odstotkov evropske in pičlih 43 odstotkov nemške povprečne bruto plače. Po njegovem mnenju je prav nastala družbena stiska pripeljala do trenutka, ko se mora “kritična masa končno zbrati”.
Visoka inflacija in eksplozija življenjskih stroškov
Posebej dramatične so razmere pri življenjskih stroških, ki se v zadnjih letih močno oddaljujejo od plač. Predsednica sindikata MHS Sanja Šprem izpostavlja, da je v zadnjih petih letih skupna inflacija dosegla 28 odstotkov, cene hrane pa kar 47 odstotkov. Stanovanjski trg je še bolj neizprosen. Cene kvadratnega metra so porasle za več kot 60 odstotkov, kar presega zmožnosti povprečnega gospodinjstva.
Zaposleni v javnem in državnem sektorju danes, kot navaja Šprem, za osnovne življenjske stroške namenijo 75,2 odstotka svoje neto plače, kar pomeni, da mnogi delavci praktično nimajo denarja za varčevanje ali nepredvidene izdatke. Podatki Eurostata dodatno potrjujejo resnost razmer: Hrvaška je šesta najdražja država v EU glede cen hrane, po višini povprečne plače pa šele 19. v uniji.
Upokojenci na robu preživetja
Težave ne prizadenejo le delavcev, temveč tudi upokojence. Predsednica sindikata upokojencev SUH Višnja Stanišić opozarja, da 750 tisoč hrvaških upokojencev prejema manj kot 617 evrov pokojnine, kar jih postavlja pod prag tveganja revščine. Po njenem mnenju bi moral biti protest tudi glas tistih, ki ne morejo več sami zagotoviti dostojnega življenja.
Kaj zahtevajo?
Protest pod geslom Hrvaška skupaj za večje plače in pokojnine ima naslednje cilje:
– dostojne plače, ki bi sledile produktivnosti in rasti dobičkov,
– povišanje pokojnin, da bi se starejšim zagotovilo življenje nad pragom revščine,
– pravičnejšo razporeditev ustvarjene vrednosti,
– zaustavitev erozije življenjskega standarda,
– okrepitev kolektivnih pogajanj, zlasti tam, kjer jih delodajalci zavračajo.
Sindikati poudarjajo, da ne pričakujejo le dialoga, ampak konkretne ukrepe tako vlade kot delodajalcev. Protest bo, pravijo, šele začetek pritiska.
“Dovolj je. Zaslužimo si boljše.”
Hrvaški sindikati verjamejo, da se je razpoloženje v državi spremenilo in da so ljudje pripravljeni stopiti skupaj. “To je trenutek, ko mora vsak, ki se sooča z draginjo in prenizkimi prihodki, dvigniti glas,” pravi Novosel. “Dovolj je nepravičnosti. Dovolj je revščine. Zaslužimo si boljše.”
Protest 18. aprila bo zato pomemben preizkus, ali se bo hrvaška družba po letih tihega nezadovoljstva dejansko povezala v skupen zahtevek po višjih plačah, dostojnih pokojninah in pravičnejši prihodnosti.