Monografija je na spletu dostopna brezplačno. Foto: Marko Zaplatil
Izšla je pri založbi Springer in je plod desetletnega sodelovanja med slovenskimi in črnogorskimi znanstvenicami in znanstveniki.
Oglas
Matija Zorn z Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU, Olga Pelcer Vujačić z Zgodovinskega inštituta Univerze v Črni gori in Peter Mikša z Oddelka za zgodovino ljubljanske filozofske fakultete so si knjigo zamislili primerjalno. “Glede obravnave geografskih značilnosti slovenskih gora smo želeli dobiti podobnega črnogorskega pisca, ki bo obravnaval podobno vsebino, enako je bilo z etnologi, arheologi, kaj se je na teh področjih dogajalo v naših in črnogorskih gorah,” je dejal Mikša.
Matija Zorn (levo), Olga Pelcer Vujačić in Peter Mikša (desno). Foto: Marko Zaplatil
“Imeli smo celosten pristop, od kulturne dediščine, arhitekture, arheologije, zgodovine, sociologije, umetnostne zgodovine do gozdarstva,” je pojasnila sourednica knjige Olga Pelcer Vujačić. “Z vsake strani smo poskušali obdelati vsako temo.”
29 poglavij je skupno spisalo 45 avtoric in avtorjev.
V nekdanji Jugoslaviji sta imeli gore v grbu tako Slovenija kot Črna gora. Pa je podoben tudi naš odnos do njih? “Nekoč smo imeli gore v svojih simbolih, v zadnjih sto letih pa smo šli vsak v svojo smer. Slovenci gradimo zgodbo z gorsko identiteto, Triglav smo postavili na vrh, na piedestal,” je pojasnil Mikša, medtem ko po besedah Olge Pelcer Vujačić “Črna gora še vedno beži od gore. Zanjo je gora sopomenka za revščino, sir, dotrajano kočo in zakotno vas brez poti, brez vode.” Ob te Mikša poudari, da “Črnogorci jemljejo svojo obalo kot tisto točko, kjer se najdejo. Mi smo gorski narod, Črnogorci pa pravijo, da so pomorski.”
Knjiga je v angleščini in je prosto dostopna tudi na spletu.
Foto: Marko Zaplatil
Foto: Marko Zaplatil
Oglas