Zoran Stevanović, Anže Logar in Jernej Vrtovec v Odmevih. Foto: TV Slovenija/Zajem zaslona
Prvi mož NSi-ja Jernej Vrtovec je glede primernosti Janeza Ciglerja Kralja, ki se že nekaj dni omenja kot kandidat za predsednika DZ-ja, zatrdil, da bi bil “odličen predsednik”, saj se je izkazal že kot vodja poslanske skupine. Anže Logar je poudaril, da se trojček o predsedniku DZ-ja ni pogovarjal, je pa dejal, da v stranki za predsednika ne bodo predlagali Franca Križana, ki se je prav tako omenjal in ki bo kot najstarejši poslanec vodil ustanovno sejo.
Oglas
“So se pa vmes, drži, pojavile špekulacije, da naj bi se njega predlagalo zato, da bi izpadlo, da se že oblikuje neka koalicija,” je pojasnil in dodal, da so zato v stranki sklenili, “da nobenega takšnega vabila ali nakazila ne bomo sprejeli in se temu odpovedujemo”.
Kot kandidat za predsednika DZ-ja se omenja tudi Zoran Stevanović, ki pravi, da so mu zamisel dali mediji: “Mediji ste dali odlično idejo, za kar se zahvaljujem.”
Vrtovec je sicer v Odmevih omenil tudi “vrsto stvari”, povezanih z volitvami, ki da so “sumljive”, Logar in Stevanović pa sta poudarila, da so volitve mimo in da o izidu ni smiselno dvomiti.
Kdo bo v novem sklicu sedel na stolu pod državnim grbom? Foto: BoBo
Svoboda, SD in Levica se nameravajo pred petkovim glasovanjem o predsedniku DZ-ja na sestanku poslanskih skupin posvetovati o tem, “kako bodo ravnali, koga bodo predlagali”, je predtem povedal sokoordinator Levice Luka Mesec. V koalicijskem trojčku zdajšnje vlade, ki ji bo z ustanovno sejo DZ-ja v petek formalno pretekel mandat, si želijo predsednika DZ-ja, ki bo funkciji primeren, je dodal.
Spomnil je, da je po ustavi ta funkcija druga najpomembnejša v državi. “Tukaj je treba biti zelo pozoren na to, komu bomo zaupali to vlogo, ki ni samo častna, ampak je tudi zelo odgovorna,” je dejal. To je človek, ki je obraz slovenske politike in ki državo predstavlja tudi v tujini, je poudaril. Ob tem je dodal, da se jim predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović, ki so ga med drugim omenjali na tem mestu, “zdi popolnoma neprimeren”.
Podpredsednik Svobode Matej Arčon je pred sestankom dejal, da Svoboda predsednika DZ-ja ne bo predlagala. Odgovora na to, ali bi bili pripravljeni podpreti kandidata izven trenutne koalicije, denimo iz Demokratov, ni želel podati. “Težko napovedujem, ker bomo videli, kako bo reagirala nasprotna stran oz. kdo sploh bodo uradni kandidati,” je dejal. Odgovore Svobode na predlagana imena pa “boste videli jutri”, je pristavil.
Sokoordinator Levice Luka Mesec je poudaril, da je treba “v tej zmedi, ki smo jo po volitvah dobili, treba iskati najboljše možne poti”. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
Novoizvoljena poslanca Svobode, sicer aktualna finančni minister Klemen Boštjančič in ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić nista želela ničesar napovedovati. Slednja “kot večni optimist” upa, da bo prevladal razum in da bodo v petek izvolili predsednika DZ. Prav tako pa, da se bodo “zadeve iztekle najbolj optimalno tudi za Svobodo”. Primerno se ji zdi, da bi Robert Golob ponovil mandat na čelu vlade, saj da morajo delo končati. “Nenazadnje so državljanke in državljani izkazali svojo voljo, koga želijo za mandatarja po številu izvoljenih poslancev,” je ocenila.
Glede na to, da koalicijska križanka še ni rešena, je po oceni Mesca mogoče tudi, da bi dobili le začasnega predsednika DZ-ja. Potrebnih 46 glasov za izvolitev “prvega med poslanci” in tudi mandatarja trenutno po njegovi oceni nima zagotovljenih nobena stran. “Je pa v tej zmedi, ki smo jo po volitvah dobili, treba iskati najboljše možne poti in na tem v Levici in Vesni delamo,” je dejal.
Logar, Vrtovec in Stevanović o obetih prve seje DZ-ja
Kaj se kuha v t. i. tretjem bloku
Stevanović je neuradne navedbe o tem, da naj bi se stranke SDS, Demokrati, NSi in Resni.ca že uskladile o tem, da naj bi za vodenje DZ-ja predlagale njega, v sredo zavrnil. Ob tem je sicer dodal, da dopušča možnost, da bi kandidat za vodenje DZ-ja, če bi tega morebiti ponudile v t. i. “tretji blok” združene stranke (trojček okoli NSi-ja, Demokrati in Resni.ca), prihajal iz njihove stranke. Bi pa v stranki Resni.ca za predsednika DZ-ja podprli tudi začasnega vodjo poslanske skupine NSi-ja Janeza Ciglerja Kralja in poslanca Demokratov Franca Križana, če bi v omenjenem tretjem bloku obstajal konsenz o tem. Kandidata iz strank aktualne koalicije pa v tem trenutku v stranki Resni.ca ne bi podprli.
Predsednik stranke Fokus Marko Lotrič je medtem v torek za Radio Slovenija dejal, da je kandidat trojčka NSi, SLS & Fokus poslanec NSi-ja Janez Cigler Kralj. Kot tretjega možnega kandidata so v preteklih dneh neuradno omenjali tudi Franca Križana, poslanca Demokratov, ki pa je v sredo dejal, da Demokrati svojega kandidata ne bodo predlagali.
Mesec ocenjuje, da se tudi desna vlada ne more sestaviti brez težav
Da ni jasne večine, se je v sredo zelo jasno videlo tudi na kolegiju predsednice DZ-ja, na katerem so imenovali predsednika in podpredsednika mandatno-volilne komisije DZ-ja, je povedal Mesec. Mesto predsednika mandatno-volilne komisije je tako pripadlo stranki Demokrati, če bo to potrdil tudi DZ, jo bo vodil njihov poslanec Tadej Ostrc. Mesto podpredsednika je pripadlo stranki Resni.ca. Glede na predlagani sklep, vložen v DZ-ju, bo mesto zasedel njen prvak Zoran Stevanović.
Sorodna novica
Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.
“Kot kaže, je pred nami zelo dolg mesec in pol sestavljanja vlade, če bo to sploh uspešno,” je dodal. Ob tem pa v nasprotju s predsednikom SD-ja Matjažem Hanom meni, da se desna vlada ne more sestaviti brez težav. Bi pa po njegovi oceni pomenila nevarnost, da bo “kaos, ki ga vidimo v svetu, pljusknil tudi v Slovenijo”. Zdajšnji mandat tako kljub uspehom Levice zapuščajo z mešanimi občutki, ker se je po volitvah ustvarila to negotovost.
Vlada Roberta Goloba se je sicer sestala na zadnji redni seji, na kateri je odločala s polnimi pooblastili. Po petkovi ustanovni seji DZ-ja bo namreč do imenovanja nove vlade opravljala le še tekoče posle.
Na ustanovni seji DZ-ja bodo poslanci morali izvoliti tudi predsednika DZ-ja, ki bo na tajnem glasovanju moral prejeti 46 glasov podpore. Se je pa v preteklosti (na primer v letih 1996 in 2000) že zgodilo, da so poslanci ustanovno sejo prekinili in jo nadaljevali čez nekaj dni, kar je mogoče tudi tokrat.
O razmerjih političnih moči pred novim sklicem državnega zbora
Oglas