Poudarki dneva:
8.50 Izrael in Hezbolah z novimi medsebojnimi napadi
8.20 V Hormuški ožini obtičalo na tisoče mornarjev: “Smo na robu psihičnega zloma”
7.50 Po zračnem napadu umrl svetovalec ajatole Alija Hameneja
7.20 Trump Iranu očita slabo upravljanje Hormuške ožine
6.00 Netanjahu za začetek neposrednih pogajanj z Libanonom
8.50 Izrael in Hezbolah z novimi medsebojnimi napadi
Izraelske sile in borci libanonskega proiranskega gibanja Hezbolah so ponoči izvedli nove napade, medtem ko se nadaljujejo prizadevanja za neposredna pogajanja med oblastmi v Libanonu in Izraelu. Izraelske oblasti vztrajajo, da Libanon ni vključen v dogovor o prekinitvi ognja med Iranom in ZDA, o katerem se bodo ta konec tedna pogajali v Pakistanu.
V Izraelu so se danes zjutraj znova oglasile sirene, ki opozarjajo na zračne napade, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Hezbolah je pred tem na omrežju Telegram sporočil, da so izvedli tri valove napadov z raketami in droni na sever Izraela ter skupine izraelskih vojakov na obeh straneh meje.
Izraelska vojska je izdala opozorila za prebivalce več območij, med drugim za Tel Aviv in več naselij daleč od libanonske meje. Mediji v Libanonu medtem poročajo o napadih izraelskih sil v več krajih na jugu države, navaja katarska televizija Al Jazeera.
Izrael z napadi na cilje v Libanonu ogroža krhko premirje, ki so ga z dogovorom o dvotedenski prekinitvi ognja v sredo sklenili Iran in ZDA. Teheran v napadih vidi grobo kršitev premirja in vztraja, da mora biti Libanon del dogovora.
S tem se med drugim strinja več evropskih držav, ki so obsodile sredine izraelske napade, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo več kot 300 ljudi, več kot 1.100 jih je bilo ranjenih.
8.20 V Hormuški ožini obtičalo na tisoče mornarjev: “Smo na robu psihičnega zloma”
Več kot 20 tisoč mornarjev, ki so zaradi iranske blokade že več tednov ujeti na ladjah v Hormuški ožini, se je znašlo v resnih psihičnih stiskah. Eden od članov posadke tankerja je po šestih tednih v Perzijskem zalivu dejal, da razmere postajajo nevzdržne in da kljub prizadevanjem ne morejo več ohranjati duševne stabilnosti.
Ladje ostajajo zasidrane, gibanje je povsem ustavljeno, napetosti pa dodatno stopnjujejo nedavni napadi. Mornarji poročajo o nenehnem strahu zaradi dronov, raketnih napadov in nevarnosti podvodnih min. Tudi kratkotrajno premirje na Bližnjem vzhodu ni prineslo olajšanja, saj so se spopadi hitro nadaljevali, poroča The Guardian.
Foto: Reuters
“Zasidrani smo, v bližini je na desetine naloženih tankerjev. Nihče se ni premaknil niti za milimeter,” je dejal član posadke, eden od stotih mornarjev z jasnim pogledom na kuvajtski tanker, ki ga je pred manj kot dvema tednoma z ladij ob obali Združenih arabskih emiratov zadela iranska raketa.
Po besedah posadk je upanje na skorajšnjo rešitev vse manjše, mnogi pa se ne počutijo več varne ali sposobne za nadaljevanje plovbe, tudi če bi jim to dovolili.
Foto: Reuters
7.50 Po zračnem napadu umrl svetovalec ajatole Alija Hameneja
Iranski državni mediji poročajo, da je zaradi poškodb po zračnem napadu umrl nekdanji iranski zunanji minister Kamal Harazi. Vodja strateškega sveta za zunanje odnose je bil pred dnevi ranjen v izraelsko-ameriškem zračnem napadu, je poročala državna tiskovna agencija IRNA, ki navaja, da je umrl pred nekaj urami.
❌ Kamal Kharazi, head of Iran’s Strategic Council on Foreign Relations and former foreign minister, has died from injuries sustained in recent airstrikes. pic.twitter.com/zUbpHxiypz
— The Iran Watcher 🇮🇷 (@TheIranWatcher) April 9, 2026
Harazi je svetoval ubitemu ajatoli Aliju Hameneju in bil iranski zunanji minister med letoma 1997 in 2005.
7.20 Trump Iranu očita slabo upravljanje Hormuške ožine
Predsednik ZDA Donald Trump je v zapisu na svojem družbenem omrežju Truth Social Iran obtožil slabega upravljanja prevozov nafte skozi Hormuško ožino, kar naj ne bi bilo v skladu z dogovorom. Omenil je tudi poročila, da iranske oblasti tankerjem zaračunavajo pristojbine za prečkanje ožine, česar po njegovem mnenju ne bi smele početi.
“Iran se pri omogočanju prevoza nafte skozi Hormuško ožino obnaša zelo slabo, nekateri bi rekli celo nečastno. To ni v skladu z našim sporazumom! Obstajajo poročila, da Iran od tankerjev, ki plujejo skozi ožino, zahteva plačilo pristojbin – upam, da to ni res, če pa je, naj nemudoma neha,” je zapisal Trump.
ZDA in Iran so v sredo dosegli dogovor glede dvotedenske prekinitve ognja, ki predvideva tudi odprtje Hormuške ožine. To se je za kratek čas tudi zgodilo, a je Teheran nato ponovno onemogočil plovbo zaradi nadaljevanja izraelskih napadov na Libanon.
Nekaj tankerjev je sicer uspešno prečkalo ožino, mornarica iranske revolucionarne garde pa je plovilom posredovala smernice, kako naj to storijo po alternativnih poteh, da bi se izognili morskim minam na območju.
Vprašanje zaračunavanja pristojbin medtem ostaja odprto. Več ladij, ki so ožino prečkale od konca februarja, ko se je začela vojna, naj bi po poročanju nekaterih medijev plačalo za prehod, domnevno v kitajskih juanih, večinoma pa so se zanašale na dogovor z Iranom.
Islamska republika je namreč že pred dogovorom trdila, da je ožina zaprta le za sovražnike na čelu z Izraelom, ZDA in njihovimi zavezniki, medtem ko jo plovila iz prijateljskih držav, kot sta Indija in Kitajska, lahko prečkajo v dogovoru z iranskimi oblastmi.
Iran je po navedbah britanske pomorske revije Lloyd’s List vzpostavil “de-facto sistem cestninskih postaj”, v okviru katerega morajo plovila predložiti vso dokumentacijo, vključno z verigo lastništva, popolnim popisom tovora, seznamom članov posadke in končno destinacijo. Nato lahko pridobijo dovoljenje in prečkajo ozek nadzorovan koridor v spremstvu iranskih sil.
Hormuška ožina je ena najbolj pomembnih plovnih poti na svetu, skozi njo potuje približno ena petina svetovne oskrbe z nafto.
6.00 Netanjahu za začetek neposrednih pogajanj z Libanonom
“Glede na ponavljajoče se prošnje Libanona za začetek neposrednih pogajanj z Izraelom sem včeraj vladi naročil, naj čim prej začne neposredna pogajanja z Libanonom,” je po navedbah njegovega urada sporočil izraelski premier Benjamin Netanjahu.
“Pogajanja bodo osredotočena na razorožitev Hezbolaha ter vzpostavitev miroljubnih odnosov med Izraelom in Libanonom. Izrael pozdravlja današnji poziv libanonskega predsednika vlade k demilitarizaciji Bejruta,” je še navedeno v izjavi.
Libanonska vlada je namreč varnostnim silam naročila, naj dostop do orožja na območju Bejruta omejijo izključno na državne institucije, kar je po besedah ministra za informiranje Paula Morcosa sprožilo nasprotovanje dveh članov vlade iz vrst Hezbolaha, poroča AFP.
Netanjahu je sicer danes izjavil, da bo izraelska vojska še naprej napadala cilje libanonskega gibanja Hezbolah, kjerkoli bo to treba. Ob tem je vztrajal, da dogovor o prekinitvi ognja med ZDA in Iranom ne vključuje Libanona.
Foto: Guliverimage
Libanon si je v zadnjih 24 urah prizadeval za začasno prekinitev ognja, ki bi ji sledila širša pogajanja z Izraelom, pa je ob sklicevanju na visokega libanonskega uradnika poročala agencija Reuters. Libanon naj bi sicer želel angažirati ZDA kot posrednika v pogajanjih in od Washingtona pridobiti jamstva, da bo morebiten sporazum tudi uveljavljen.
Na ameriškem zunanjem ministrstvu so potrdili, da bodo prihodnji teden gostili srečanje predstavnikov Izraela in Libanona.
Po svetu so se medtem danes zvrstile številne obsodbe izraelskih napadov na Libanon, potem ko je bilo v zadnjem obsežnem valu napadov v sredo po podatkih libanonskih oblasti ubitih več kot 300 ljudi. Slišati je bilo tudi opozorila, da izraelski napadi spodkopavajo krhko premirje med ZDA in Iranom.
Po dogovoru, ki sta ga Washington in Teheran ob posredovanju Pakistana dosegla v sredo, oblasti v Izraelu in ZDA namreč vztrajajo, da prekinitev ognja ne velja za Libanon. Iran medtem trdi nasprotno in v napadih vidi grobo kršitev dogovora o prekinitvi ognja.
Foto: Reuters