Ko ameriška centralna banka dvigne obrestne mere, države globalnega juga pogosto pristanejo pred izbiro med inflacijo in finančno krizo – in to ni teoretična dilema, temveč realnost zadnjih let, ko je dolar ostal v več kot 55 odstotkih svetovnih deviznih rezerv. V času, ko se geopolitična napetost krepi, je odvisnost od ameriške valute zato veliko več kot tehnično monetarno vprašanje, saj neposredno določa ceno nafte, strošek zunanjega dolga in manevrski prostor njihovih vlad.
Analiza pokaže, kako počasno in neenakomerno poteka odmik od dolarja, zakaj renminbi, rupija ali real kljub ambicijam še ne predstavljajo verodostojne alternative in kako v to sliko vstopajo digitalne valute centralnih bank ter kopičenje zlata. Članek razkriva tudi, kakšne tihe premike prinašajo dvostranski sporazumi, regionalni plačilni sistemi in »de-dolarizacija« v trgovini – ter pušča odprto vprašanje, ali bo globalni jug res zmogel prelomiti zgodovinski vzorec.