Poudarki dneva:
14.36 Iz Turčije krenil konvoj humanitarne pomoči v Iran
14.26 Pogajanja med ZDA in Iranom zaradi medsebojnih obtožb negotova
12.05 Zelenski: Ukrajina pomagala sestreljevati iranske drone na Bližnjem vzhodu
11.04 Sporočilo za Donalda Trumpa iz Turčije: “Nato ni dolžan pomagati ZDA”
11.02 Unicef opozarja na uničujoče posledice napadov v Libanonu za otroke
8.50 Izrael in Hezbolah z novimi medsebojnimi napadi
8.20 V Hormuški ožini obtičalo na tisoče mornarjev: “Smo na robu psihičnega zloma”
7.50 Po zračnem napadu umrl svetovalec ajatole Alija Hameneja
7.20 Trump Iranu očita slabo upravljanje Hormuške ožine
6.00 Netanjahu za začetek neposrednih pogajanj z Libanonom
14.36 Iz Turčije krenil konvoj humanitarne pomoči v Iran
Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) je danes sporočila, da je iz Turčije krenil konvoj nujne pomoči v Iran, kjer se po več kot mesecu dni ameriško-izraelskih napadov, kot opozarja IFRC, soočajo z izjemno slabimi humanitarnimi razmerami.
“Humanitarne potrebe v Iranu so izjemno velike,” je po poročanju francoske tiskovne agencija AFP povedal tiskovni predstavnik IFRC Scott Craig.
“Humanitarne razmere v Iranu so grozljive,” je dejal in opozoril, da je uničen zdravstveni sistem v državi. V napadih v Iranu je bila poškodovana bistvena infrastruktura, kar krizo še poslabšuje,” je dejal.
V konvoju v Iran pošiljajo približno 200 kompletov z nujno medicinsko opremo za žrtve bombardiranja. Turški Rdeči polmesec je v Iran poslal tudi štiri tovornjake z 48 tonami pomoči, ki vključuje tudi zasilna zatočišča, poroča AFP.
14.26 Pogajanja med ZDA in Iranom zaradi medsebojnih obtožb negotova
Pogajanja med ZDA in Iranom o končanju vojne, ki naj bi po napovedih potekala v soboto v pakistanski prestolnici Islamabad, ostajajo negotova. Sprti strani si namreč izmenjujeta obtožbe o neupoštevanju dogovora o prekinitvi ognja. Iran pogajanja tudi pogojuje s prekinitvijo izraelskih napadov na Libanon.
“Potek pogovorov za končanje vojne je odvisen od tega, ali bodo ZDA spoštovale svoje zaveze glede prekinitve ognja na vseh frontah, zlasti v Libanonu,” je izjavil tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagaei.
Teheran namreč nadaljevanje izraelskih napadov na Libanon vidi kot kršitev dvotedenskega dogovora o prekinitvi ognja, ki sta ga v sredo sklenila ZDA in Iran. V luči tega vselej opozarja, da dogovor zajema Libanon, kar je večkrat potrdil tudi Pakistan, ki posreduje v konfliktu na Bližnjem vzhodu.
Izrael in ZDA sicer vztrajata, da dogovor ne vključuje Libanona. Kljub temu je izraelski premier Benjamin Netanjahu v četrtek sporočil, da je vladi odredil začetek pogajanj z Bejrutom, ki naj bi se začela prihodnji teden v ZDA.
Foto: Reuters
Predsednik ZDA Donald Trump je medtem Teheranu očital, da se ne drži dogovora o prekinitvi ognja, saj da slabo upravlja prevoz nafte skozi Hormuško ožino, ki je ključna za globalni trg z energenti in skozi katero je Iran ponovno onemogočil plovbo zaradi nadaljevanja izraelskih napadov na Libanon.
Omenil je tudi poročila, da iranske oblasti tankerjem zaračunavajo pristojbine za prečkanje ožine, česar po njegovem ne bi smeli početi.
12.05 Zelenski: Ukrajina pomagala sestreljevati iranske drone na Bližnjem vzhodu
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes dejal, da so ukrajinski vojaški strokovnjaki med vojno ZDA in Izraela proti Iranu v več državah Bližnjega vzhoda sestrelili iranske brezpilotne letalnike. Dodal je, da so ta dejanja del pomoči partnerjem pri obrambi pred orožjem, ki ga Rusija uporablja proti Ukrajini.
Zelenski je s tem po poročanju agencije Reuters prvič javno potrdil takšno delovanje ukrajinskega vojaškega osebja. “Ne gre za vaje, temveč za podporo pri izgradnji sodobnega sistema zračne obrambe, ki lahko dejansko deluje,” je poudaril. Na fotografiji iranski dron šahed.
Foto: Shutterstock
Ukrajina je po ameriških in izraelskih napadih na Iran, ki je sprožil val povračilnih napadov z droni na cilje v regiji, v vsaj štiri države na Bližnjem vzhodu poslala na desetine vojaških strokovnjakov za boj proti dronom, je v objavi na omrežju X sporočil Zelenski.
“Nekaterim državam smo pokazali, kako delati s prestrezniki,” je zapisal v povzetku pogovora z novinarji več medijev. Dodal je, da so v več državah v regiji sestrelili iranske brezpilotnike tipa šahed, kakršne uporablja tudi Rusija v vojni proti Ukrajini.
11.04 Sporočilo za Donalda Trumpa iz Turčije: “Nato ni dolžan pomagati ZDA”
Zveza Nato je obrambno zavezništvo, zato njene članice niso dolžne pomagati Združenim državam Amerike in Izraelu v vojni z Iranom, je po ultimatu Donalda Trumpa, da morajo članice zveze Nato v nekaj dneh pomagati sprostiti ladijski promet v Hormuški ožini, danes dejal turški minister za trgovino Ömer Bolat. Tudi Turčija je sicer članica zveze Nato.
Donald Trump je med nedavnim srečanjem z generalnim sekretarjem zveze Nato zahteval, da članice Nata v Hormuško ožino v nekaj dneh, roka ni navedel, pošljejo svoje bojno ladjevje ter pomagajo zagotoviti varnost plovne poti in sprostiti tovorni ladijski promet, ki se je po začetku ameriških in izraelskih napadov na Iran tako rekoč zaustavil.
Foto: Reuters
Koalicija približno štiridesetih držav, med katerimi je večina članic zveze Nato, pa tudi Avstralija, Japonska in Južna Koreja, že pripravlja strategijo za odprtje Hormuške ožine in konec spopadov na Bližnjem vzhodu, a za ameriškega predsednika Donalda Trumpa to ni dovolj.
Trump je med nedavnim srečanjem z generalnim sekretarjem zveze Nato namreč zahteval, da članice Nata v Hormuško ožino v nekaj dneh, roka ni navedel, pošljejo svoje bojno ladjevje ter pomagajo zagotoviti varnost plovne poti in sprostiti tovorni ladijski promet, ki se je po začetku ameriških in izraelskih napadov na Iran tako rekoč zaustavil.
Turški minister za trgovino Ömer Bolat je za medij Euronews medtem danes opozoril, da članice zveze Nato niso dolžne pomagati Združenim državam Amerike in Izraelu v vojni proti Iranu. Po njegovih besedah je Nato namreč obrabno zavezništvo, ki ni sodelovalo v načrtovanju napadov na Iran, temveč je šlo izključno za operacijo ZDA in Izraela.
11.02 Unicef opozarja na uničujoče posledice napadov v Libanonu za otroke
Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef) je opozoril, da zaradi zaostrovanja sovražnosti otroci v Libanonu še naprej plačujejo uničujoč davek. Od začetka izraelskih napadov 2. marca je bilo v Libanonu ubitih ali ranjenih 600 otrok. Od tega jih je bilo samo nekaj minut po nedavnem dogovoru o prekinitvi ognja ubitih 33, ranjenih pa 153.
Unicef je opozoril, da prejemajo poročila o otrocih, ki jih rešujejo izpod ruševin, medtem ko so drugi še vedno pogrešani in ločeni od svojih družin. Mnogi doživljajo travme, saj so izgubili bližnje, svoje domove in vsakršen občutek varnosti. Po vsej državi je razseljenih več kot milijon ljudi, med njimi je po ocenah 390 tisoč otrok, mnogi so z domov zbežali že drugič, tretjič ali celo četrtič, so danes sporočili iz Unicefa Slovenija.
8.50 Izrael in Hezbolah z novimi medsebojnimi napadi
Izraelske sile in borci libanonskega proiranskega gibanja Hezbolah so ponoči izvedli nove napade, medtem ko se nadaljujejo prizadevanja za neposredna pogajanja med oblastmi v Libanonu in Izraelu. Izraelske oblasti vztrajajo, da Libanon ni vključen v dogovor o prekinitvi ognja med Iranom in ZDA, o katerem se bodo ta konec tedna pogajali v Pakistanu.
V Izraelu so se danes zjutraj znova oglasile sirene, ki opozarjajo na zračne napade, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Hezbolah je pred tem na omrežju Telegram sporočil, da so izvedli tri valove napadov z raketami in droni na sever Izraela ter skupine izraelskih vojakov na obeh straneh meje.
Izraelska vojska je izdala opozorila za prebivalce več območij, med drugim za Tel Aviv in več naselij daleč od libanonske meje. Mediji v Libanonu medtem poročajo o napadih izraelskih sil v več krajih na jugu države, navaja katarska televizija Al Jazeera.
Izrael z napadi na cilje v Libanonu ogroža krhko premirje, ki so ga z dogovorom o dvotedenski prekinitvi ognja v sredo sklenili Iran in ZDA. Teheran v napadih vidi grobo kršitev premirja in vztraja, da mora biti Libanon del dogovora.
S tem se med drugim strinja več evropskih držav, ki so obsodile sredine izraelske napade, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo več kot 300 ljudi, več kot 1.100 jih je bilo ranjenih.
8.20 V Hormuški ožini obtičalo na tisoče mornarjev: “Smo na robu psihičnega zloma”
Več kot 20 tisoč mornarjev, ki so zaradi iranske blokade že več tednov ujeti na ladjah v Hormuški ožini, se je znašlo v resnih psihičnih stiskah. Eden od članov posadke tankerja je po šestih tednih v Perzijskem zalivu dejal, da razmere postajajo nevzdržne in da kljub prizadevanjem ne morejo več ohranjati duševne stabilnosti.
Ladje ostajajo zasidrane, gibanje je povsem ustavljeno, napetosti pa dodatno stopnjujejo nedavni napadi. Mornarji poročajo o nenehnem strahu zaradi dronov, raketnih napadov in nevarnosti podvodnih min. Tudi kratkotrajno premirje na Bližnjem vzhodu ni prineslo olajšanja, saj so se spopadi hitro nadaljevali, poroča The Guardian.
Foto: Reuters
“Zasidrani smo, v bližini je na desetine naloženih tankerjev. Nihče se ni premaknil niti za milimeter,” je dejal član posadke, eden od stotih mornarjev z jasnim pogledom na kuvajtski tanker, ki ga je pred manj kot dvema tednoma z ladij ob obali Združenih arabskih emiratov zadela iranska raketa.
Po besedah posadk je upanje na skorajšnjo rešitev vse manjše, mnogi pa se ne počutijo več varne ali sposobne za nadaljevanje plovbe, tudi če bi jim to dovolili.
Foto: Reuters
7.50 Po zračnem napadu umrl svetovalec ajatole Alija Hameneja
Iranski državni mediji poročajo, da je zaradi poškodb po zračnem napadu umrl nekdanji iranski zunanji minister Kamal Harazi. Vodja strateškega sveta za zunanje odnose je bil pred dnevi ranjen v izraelsko-ameriškem zračnem napadu, je poročala državna tiskovna agencija IRNA, ki navaja, da je umrl pred nekaj urami.
❌ Kamal Kharazi, head of Iran’s Strategic Council on Foreign Relations and former foreign minister, has died from injuries sustained in recent airstrikes. pic.twitter.com/zUbpHxiypz
— The Iran Watcher 🇮🇷 (@TheIranWatcher) April 9, 2026
Harazi je svetoval ubitemu ajatoli Aliju Hameneju in bil iranski zunanji minister med letoma 1997 in 2005.
7.20 Trump Iranu očita slabo upravljanje Hormuške ožine
Predsednik ZDA Donald Trump je v zapisu na svojem družbenem omrežju Truth Social Iran obtožil slabega upravljanja prevozov nafte skozi Hormuško ožino, kar naj ne bi bilo v skladu z dogovorom. Omenil je tudi poročila, da iranske oblasti tankerjem zaračunavajo pristojbine za prečkanje ožine, česar po njegovem mnenju ne bi smele početi.
“Iran se pri omogočanju prevoza nafte skozi Hormuško ožino obnaša zelo slabo, nekateri bi rekli celo nečastno. To ni v skladu z našim sporazumom! Obstajajo poročila, da Iran od tankerjev, ki plujejo skozi ožino, zahteva plačilo pristojbin – upam, da to ni res, če pa je, naj nemudoma neha,” je zapisal Trump.
ZDA in Iran so v sredo dosegli dogovor glede dvotedenske prekinitve ognja, ki predvideva tudi odprtje Hormuške ožine. To se je za kratek čas tudi zgodilo, a je Teheran nato ponovno onemogočil plovbo zaradi nadaljevanja izraelskih napadov na Libanon.
Nekaj tankerjev je sicer uspešno prečkalo ožino, mornarica iranske revolucionarne garde pa je plovilom posredovala smernice, kako naj to storijo po alternativnih poteh, da bi se izognili morskim minam na območju.
Vprašanje zaračunavanja pristojbin medtem ostaja odprto. Več ladij, ki so ožino prečkale od konca februarja, ko se je začela vojna, naj bi po poročanju nekaterih medijev plačalo za prehod, domnevno v kitajskih juanih, večinoma pa so se zanašale na dogovor z Iranom.
Islamska republika je namreč že pred dogovorom trdila, da je ožina zaprta le za sovražnike na čelu z Izraelom, ZDA in njihovimi zavezniki, medtem ko jo plovila iz prijateljskih držav, kot sta Indija in Kitajska, lahko prečkajo v dogovoru z iranskimi oblastmi.
Iran je po navedbah britanske pomorske revije Lloyd’s List vzpostavil “de-facto sistem cestninskih postaj”, v okviru katerega morajo plovila predložiti vso dokumentacijo, vključno z verigo lastništva, popolnim popisom tovora, seznamom članov posadke in končno destinacijo. Nato lahko pridobijo dovoljenje in prečkajo ozek nadzorovan koridor v spremstvu iranskih sil.
Hormuška ožina je ena najbolj pomembnih plovnih poti na svetu, skozi njo potuje približno ena petina svetovne oskrbe z nafto.
6.00 Netanjahu za začetek neposrednih pogajanj z Libanonom
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je vladi naročil, naj začne neposredna pogajanja z Libanonom, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Cilj pogovorov je razorožitev proiranskega oboroženega gibanja Hezbolah in vzpostavitev “miroljubnih odnosov” med državama, so navedli v Netanjahujevem uradu.
“Glede na ponavljajoče se prošnje Libanona za začetek neposrednih pogajanj z Izraelom sem včeraj vladi naročil, naj čim prej začne neposredna pogajanja z Libanonom,” je po navedbah njegovega urada sporočil izraelski premier Benjamin Netanjahu.
“Pogajanja bodo osredotočena na razorožitev Hezbolaha ter vzpostavitev miroljubnih odnosov med Izraelom in Libanonom. Izrael pozdravlja današnji poziv libanonskega predsednika vlade k demilitarizaciji Bejruta,” je še navedeno v izjavi.
Libanonska vlada je namreč varnostnim silam naročila, naj dostop do orožja na območju Bejruta omejijo izključno na državne institucije, kar je po besedah ministra za informiranje Paula Morcosa sprožilo nasprotovanje dveh članov vlade iz vrst Hezbolaha, poroča AFP.
Netanjahu je sicer danes izjavil, da bo izraelska vojska še naprej napadala cilje libanonskega gibanja Hezbolah, kjerkoli bo to treba. Ob tem je vztrajal, da dogovor o prekinitvi ognja med ZDA in Iranom ne vključuje Libanona.
Foto: Guliverimage
Libanon si je v zadnjih 24 urah prizadeval za začasno prekinitev ognja, ki bi ji sledila širša pogajanja z Izraelom, pa je ob sklicevanju na visokega libanonskega uradnika poročala agencija Reuters. Libanon naj bi sicer želel angažirati ZDA kot posrednika v pogajanjih in od Washingtona pridobiti jamstva, da bo morebiten sporazum tudi uveljavljen.
Na ameriškem zunanjem ministrstvu so potrdili, da bodo prihodnji teden gostili srečanje predstavnikov Izraela in Libanona.
Po svetu so se medtem danes zvrstile številne obsodbe izraelskih napadov na Libanon, potem ko je bilo v zadnjem obsežnem valu napadov v sredo po podatkih libanonskih oblasti ubitih več kot 300 ljudi. Slišati je bilo tudi opozorila, da izraelski napadi spodkopavajo krhko premirje med ZDA in Iranom.
Po dogovoru, ki sta ga Washington in Teheran ob posredovanju Pakistana dosegla v sredo, oblasti v Izraelu in ZDA namreč vztrajajo, da prekinitev ognja ne velja za Libanon. Iran medtem trdi nasprotno in v napadih vidi grobo kršitev dogovora o prekinitvi ognja.
Foto: Reuters