Klemen Boštjančič. Foto: BoBo
Po besedah Klemna Boštjančiča gre v besedilu zakonskega predloga za spisek ukrepov, ki so v glavnem nadaljevanje obljub iz predvolilnega časa. “Vrste teh ukrepov ali pa zakon, na način, kot je napisan, ni izvedljiv oziroma se določenih ukrepov ne bo dalo izvajati,” je dejal v odzivu ob robu ustanovne seje DZ-ja.
Oglas
Pri tem je poudaril, da odziv daje kot podpredsednik Gibanja Svoboda, medtem ko bi bil njegov komentar kot odziv finančnega ministra še bolj oster. Bi pa po njegovem prepričanju minister za finance v kateri koli vladi izrazito nasprotoval takšnemu zakonu.
“Predlagani ukrepi pomenijo za nekaj več kot milijardo evrov manj prihodkov v proračun”
Predlagani ukrepi po Boštjančičevih besedah v glavnem povečujejo odhodke in hkrati deloma zmanjšujejo prihodke državnega proračuna. Ocena, ki so jo na hitro naredili na ministrstvu za finance, je, da pomenijo za nekaj več kot milijardo evrov manj prihodkov v proračun in hkrati večje odhodke. Priti s takšnim predlogom brez pojasnila, kako se bo to na drugi strani nadomestilo oziroma kje se bodo našle rezerve, se mu zdi neodgovorno.
Predlogi se mu sicer sami po sebi zdijo legitimni, ampak pričakoval bi tudi seznam ukrepov, s katerimi se bodo enako hitro znižali odhodki ali povečali prihodki. Pri tem je opozoril, da v predlogu piše, da bi zakon začel veljati že 1. julija.
Kot drugo je poudaril, da predlagani ukrepi zelo malo ali praktično v ničemer ne odgovarjajo na izzive obstoječe krize zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, ki da ni več zgolj pred vrati, ampak je že tukaj. Ob tem je spomnil, da je Gibanje Svoboda pozvalo vse stranke, da skupaj pripravijo ukrepe za to krizo.
Sorodna novica
Demokrati, NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca pripravili interventni zakon “za razvoj Slovenije”
Poudaril je tudi, da je zaradi trenutnih razmer izzivov v javnih financah precej, finančno ministrstvo pa je vse resorje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ta teden pozvalo, da pripravijo seznam ukrepov za “povečanje fiskalnega prostora” oz. odpravo ocenjenih letošnjih odstopanj od javnofinančnih zavez Slovenije na ravni EU-ja.
Posameznih predlaganih ukrepov ni komentiral
Posameznih predlaganih ukrepov ni želel komentirati oz. vnaprej zavračati pogledov, ki so za njimi. O vrsti teh predlogov ali ukrepov je smiselno spregovoriti, je dejal. Marsikateri med njimi mu je blizu, ampak nikakor ne na način, kot so bili predstavljeni oz. zastavljeni.
Vsak od predlogov, tako Boštjančič, potrebuje široko poglobljeno razpravo, vsebine, ki jo želijo v tretjem bloku urediti, pa se ne da rešiti z enim interventnim zakonom, ki posega v vrsto zakonov in na vrsto področij. Vsebinskih pogovorov o predlaganih ukrepih v Svobodi medtem ne zavračajo.
Tretji politični blok je sicer odgovor preostalih parlamentarnih strank glede podpore njihovim predlogom pričakoval do danes opoldne. V SD-ju se do njih še niso opredelili, v SDS-u se za zdaj niso odzvali.
Mesec: Predlogi imajo za več kot milijardo evrov negativnih proračunskih posledic
Je pa predlog ob robu seje DZ-ja komentiral sokoordinator Levice Luka Mesec. Tudi po izračunih, ki so jih naredili v stranki, imajo predlagani ukrepi več kot eno milijardo evrov negativnih proračunskih posledic. “To pomeni, da vrtajo, še preden je katera koli vlada nastala, dodatno milijardo evrov minusa v javne finance, ne da bi povedali za en evro, kako ga bodo nadomestili. To je popolnoma neodgovorno,” je poudaril Mesec.
“V resnici gre v teh ukrepih, ki so narejeni po povsem neodgovorni politični liniji, za zakon za bankrot javnih financ, in če bo tak zakon v tej obliki sprejet, smo kot država Slovenija verjetno do leta 2030 obsojeni na to, da bomo negativne posledice tega zakona odpravljali,” je
opozoril.
V predlogu interventnega zakona sicer piše, da finančni učinki predlaganih ukrepov letno skupaj znesejo 571,7 milijona evrov, letos do konca leta pa 284 milijonov. Pozneje zaradi izteka predlaganega nižjega DDV-ja na energente naj bi bil letni finančni učinek manjši, okoli 399,7 milijona evrov.
Oglas