Piranski svetniki so včeraj razveljavili dva prostorska odloka, ki so ju sprejeli leta 2024, a ju je ustavno sodišče lani zadržalo tako na predlog slovenske vlade kot na predlog opozicijskega občinskega svetnika Davorina Petarosa. Z razveljavitvijo so, vsaj posredno, priznali, da so kljub opozorilom s sprejetjem odlokov ravnali protizakonito. Župan Andrej Korenika ni pritrdil našemu vprašanju, ali to pomeni posredno priznanje nezakonitih odločitev, ampak vztraja, da želijo zaščititi pravice lastnikov zemljišč na tem območju.

Občinski svet razveljavil sporna prostorska odloka.

Petaros: gre za pomoč zasebnim interesom.

Občina vztraja, da bo drugače uveljavila oba odloka.

Dva odloka sta v postopku ustavne presoje. Najprej so občinski svetniki maja leta 2024 na pobudo župana Andreja Korenike in pravnega svetovanja odvetnika Francija Matoza sprejeli odlok o OPPN Ob Belokriški cesti v Portorožu, ki ga je že leta 2021 v celoti razveljavilo ustavno sodišče. Odlok so sprejeli kljub nasprotovanju opozicije, civilne iniciative Piran in kljub razlagi nekdanjega ustavnega sodnika dr. Cirila Ribičiča, da proti odločitvi ustavnega sodišča ni pravnega sredstva. Ribičič je takrat dejal, da je šlo za »ustvarjalno kreiranje novih pravil za nazaj in brez pravne podlage«. V Piranu so imeli šest let časa, da bi sprejeli omenjeni odlok po predpisanem postopku, vendar so raje ubrali bližnjico mimo predpisov. Ustavno sodišče je nato julija lani zadržalo izvrševanje tega ponovno nezakonitega odloka, vnaprej pa je bilo jasno, kako bi odločilo o tem primeru.

Omenjeni odlok »Ob Belokriški« je bil objavljen marca lani, v samo treh mesecih je potem upravna enota Piran junija zelo hitro izdala dve gradbeni dovoljenji, za izdajo tretjega pa ji je zmanjkalo časa. Kljub pravnomočnosti gradbenega dovoljenja pa dva imetnika dovoljenj nista prijavila začetka gradnje, saj očitno raje čakata na končno odločitev sodišča.

Ustavno sodišče je na naše vprašanje odgovorilo, da v primerih, ko izpodbijani akt iz kateregakoli razloga preneha veljati, sodišče nadaljuje postopek in dokončno odloči o njegovi ustavnosti ali zakonitosti le, če predlagatelj izkaže, da z razveljavitvijo akta »niso bile odpravljene posledice njegove neustavnosti oziroma nezakonitosti«.

Več kot očitna nezakonitost

Svetnik Davorin Petaros nam je pojasnil, da bi z omenjeno razveljavitvijo izdani gradbeni dovoljenji postali tudi uresničljivi, saj sodišče ne bi nadaljevalo postopka. Če pa bodo pobudniki od sodišča zahtevali nadaljevanje postopka pred ustavnim sodiščem in izkazali negativne posledice neustavnosti odloka, potem bi sodišče odlok in gradbena dovoljenja odpravilo. Petaros je še povedal, da bodo ustavnemu sodišču dokazovali škodljive posledice neustavnosti zakona, saj gre za več kot očitno nezakonitost.

Iz županovega urada so odgovorili, da so se za ponovno sprejetje enkrat že ustavno razveljavljenega odloka odločili zato, da bi lastnikom zemljišč omogočili gradnjo, kot so to predvidevali prostorsko ureditveni pogoji pred začetkom sprejetja OPPN. Trije lastniki (Zlatarna Celje, Marina Krtinić in Aljoša Bertok) so zato od občine s tožbo zahtevali 4,8 milijona evrov odškodnine. Po sprejetju zdaj ponovno spornega odloka so z zasebniki dosegli sodno poravnavo, Zlatarna Celje pa od občine Piran še zmeraj zahteva 652.000 evrov odškodnine.

Hiše namesto blokov

Tudi drugi odlok o oživitvi 50 let starega zazidalnega načrta, pri čemer je prav tako svetoval Franci Matoz, s pomočjo katerega bi v Luciji (Kampolin) gradili šest blokov za 120 javnih najemnih stanovanj, je ustavno sodišče zadržalo. V tem primeru posledic nezakonitega odloka ni, zato bo ustavno sodišče po včerajšnji razveljavitvi spornega občinskega sklepa lahko zaustavilo svoj postopek, občina pa bo s primernim sklepom lahko aktivirala zazidalni načrt Lucija II dodatno, ki v Kampolinu predvideva gradnjo individualnih hiš, ne blokov. Občina bo gradnjo javnih najemnih stanovanj omogočila na lokaciji Košta v Sečovljah.

Davorin Petaros je ob tem zavrnil grobe napade nanj, da nasprotuje gradnji stanovanj v občini. Dejal je, da ne bi imel nič proti, če bi prostorske načrte sprejemali po zakonitih postopkih v sodelovanju z javnostjo. Napadajo ga predvsem tisti, ki postopkov prostorskega urejanja ne poznajo, in tisti, ki bi radi prišli do rešitev po najrazličnejših »bližnjicah«. Občinska svetnica in poslanka SD Meira Hot je dejala, da je tokratna odločitev občinskega sveta še en dokaz popolne zmede na področju urbanizma v občini, ki bi ga rešili le s sprejetjem OPN, vendar ne verjame, da bi ga bilo mogoče sprejeti v nekaj prihodnjih mesecih s postopki, kot jih zahteva prostorska zakonodaja.