V Italijo je letos čez Sredozemsko morje po uradnih podatkih prispelo nekaj manj kot 2300 prebežnikov. Foto: Reuters
Mednarodna organizacija za migracije (IOM), ki deluje pod okriljem ZN-a, pa je sporočila, da je v prvih mesecih letos v Sredozemskem morju umrlo ali bilo pogrešanih 606 ljudi, kar je najbolj smrtonosen začetek leta, odkar so leta 2014 začeli zbirati takšne podatke.
V Italijo, predvsem na Sicilijo in v Kalabrijo na konici italijanskega škornja, je čez Sredozemsko morje letos po uradnih podatkih prispelo nekaj manj kot 2300 prebežnikov.
A morje na italijansko obalo množično naplavlja tudi trupla. V začetku februarja so na otokih Pantelleria in Sicilija pri mestu Trapani iz vode potegnili devet razpadajočih teles, ob obali Kalabrije pa štiri.
Po navedbah tožilstva gre po vsej verjetnosti za posmrtne ostanke ljudi, ki so se z obale severne Afrike proti Evropi odpravili januarja, ko so bile vremenske razmere na morju zaradi ciklona Harry katastrofalne.
Zdi se, kot da morje noče biti več pajdaš naše brezbrižnosti, dovolj mu je naših laži, je najdbe trupel komentiral duhovnik Camillo Ripamonti, vodja jezuitskega centra za begunce Astalli.
Še ostrejši je bil palermski nadškof Corrado Lorefice. Žrtve so po njegovih besedah posledica nečloveške migracijske politike Italije in Evropske unije.
Vlada premierke Giorgie Meloni je sredi februarja v okviru zaostritve zakonodaje proti nedovoljenim migracijam uvedla možnost tako imenovane pomorske blokade, po kateri lahko Italija v primeru grožnje nacionalni varnosti ladjam s prebežniki prepove vplutje v svoje teritorialne vode, prebežnike pa v času blokade prepelje v tretje države, s katerimi ima sporazum, kot ga je že sklenila z Albanijo.
Oglas