»Pred nekaj dnevi smo bili na območju Elektra Maribor spet dlje brez elektrike. Prizadetih je bilo že spet več kot 20.000 ljudi. Tokrat zaradi vetra. Na istem območju smo bili že konec februarja tri dni in pol brez elektrike. Takrat zaradi snega. Nastala je škoda. Realna in konkretna.« S temi besedami se je v začetku tega tedna na nas obrnil eden od krajanov naselja, ki je od drugega največjega slovenskega mesta oddaljeno le dobrih deset minut vožnje z avtomobilom. »Okvara hladilnika, televizije, onemogočeno delo od doma, selitve k družini ali znancem in še mnogo drugega,« je strnil škodo.
Opozoril je, da jih je po 20. februarju, ko je sneg ohromil Štajersko, Elektro Maribor pozval k prijavi škode; tedaj so se pod težo snega podrli številni daljnovodi in 70.000 odjemalcev je ostalo brez elektrike.
»Na tej podlagi smo upravičeno pričakovali, da bodo zahtevki ustrezno obravnavani in škoda povrnjena,« je dodal. Mesec dni potem pa je sledil hladen tuš. »Dobili smo odgovor: odškodnina nam ne pripada. Kaj to pomeni v praksi: več kot 20.000 ljudi ostane brez elektrike, pozvani smo bili, naj prijavimo škodo, nato pa se nam pove, da do nje nismo upravičeni. To odpira zelo preprosto vprašanje: Zakaj se uporabnike poziva k prijavi škode, če se nato zahtevke sistematično zavrača? To je norčevanje iz ljudi,« je razočaran.
Podjetje odgovornost zavrača
Iz Elektra Maribor je dobil pojasnilo, da je na območju njegovega merilnega mesta »zaradi dogodkov oziroma razmer, ki jih ni bilo mogoče pričakovati, preprečiti, odvrniti ali se jim kako drugače izogniti« med 20. in 22. februarjem prišlo do več nepričakovanih izpadov distribucijskega sistema električne energije. Ter da tako ni podana odškodninska odgovornost Elektra Maribor.
Poziv k prijavi škode sam po sebi ne pomeni priznanja odškodninske odgovornosti, pojasnjuje Elektro Maribor. FOTO: Občina Grad
»Kot razlog za zavrnitev se navajajo vremenske razmere (sneg, veter), vendar se izpadi na tem območju pojavljajo redno že vrsto let, ob vsakem večjem snegu, dežju ali vetru, kar je postala prava zimska tradicija. Gre za predvidljive okoliščine, ne za izjemne dogodke,« je kritičen sogovornik. »Plačujemo elektriko po cenah, primerljivih z razvitimi državami, dobimo pa večdnevne izpade, zavrnjene odškodnine in odgovore, da je to povsem ‘normalno’ oziroma bolje povedano, smo kot tretjerazredna država s prvorazrednimi cenami.« Elektru Maribor smo zastavili več vprašanj. Zanimalo nas je, koliko ljudi je oddalo zahtevek za odškodnino in v koliko primerih so tudi izplačali odškodnino. Ter tudi kako komentirajo očitke bralca, da so k prijavi škode pozivali le, »da pomirijo medije, ko je stvar sporna«.
Odgovorili so nam le, da poziv k prijavi škode sam po sebi ne pomeni priznanja odškodninske odgovornosti. »Gre za standarden in pravno nujen postopek, da se zberejo dejanski podatki o obsegu in vrsti škode, da se lahko vsak primer presoja individualno in da se ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za izplačilo nadomestila zaradi kršitve zajamčenih standardov kakovosti oskrbe, ali morebitno odškodninsko odgovornost po splošnih pravilih civilnega prava,« so pojasnili in dodali, da brez prijave škode ni mogoče ugotavljati odgovornosti, zato je poziv k prijavi nujen tudi v primerih, ko se kasneje ugotovi, da pogoji za odškodnino niso izpolnjeni.