Pred nami je spremenljivo vreme in pade lahko tudi kakšna kaplja dežja. Oblačnost se bo povečala že danes, dežuje lahko predvsem na severu. Najvišje dnevne temperature bodo od 14 do 19, na severovzhodu okoli deset stopinj Celzija. Tudi v soboto bo vreme nekoliko nestanovitno. V nedeljo se obeta sprememba, napovedujejo pri Agenciji RS za okolje (Arso). Letošnji marec je bil v Evropi sicer drugi najtoplejši marec v zgodovini meritev, pa kaže najnovejše poročilo službe EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. Ta je marca izmerila tudi drugo najvišjo globalno temperaturo morske površine za tretji mesec v letu od začetka merjenja, kar kaže na vrnitev pojava El Nino.

Tudi v sosednjih pokrajinah se bo danes oblačnost povečala, predvsem v krajih severno od nas bo občasno rahlo deževalo. Danes bodo vremensko najbolj občutljivi lahko imeli manjše vremensko pogojene težave.

V soboto se bo v zahodnih in osrednjih krajih zjasnilo. Proti vzhodu bo oblačnosti več, možna bo kakšna ploha. Najnižje jutranje temperature bodo od tri do sedem, na Goriškem in ob morju do devet, najvišje dnevne od 16 do 21, na severovzhodu pa okoli 12 stopinj Celzija. V krajih zahodno in južno od nas se bo zjasnilo. Drugod bo več oblačnosti, lahko nastane tudi kakšna ploha. V soboto čez dan bo vremenska obremenitev popuščala.

V nedeljo kaže na deloma sončno vreme, več oblačnosti bo v vzhodnih krajih. V ponedeljek bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho.

Za Evropo drugi najtoplejši marec v zgodovini meritev, blizu rekorda tudi temperatura morja

Globalno gledano je bil sicer letošnji marec četrti najtoplejši marec, odkar so na voljo podatki. Povprečna globalna temperatura zraka je bila 13,94 stopinje Celzija. To je 1,48 stopinje več od referenčne povprečne vrednosti za predindustrijsko dobo (1850–1900) in 0,53 stopinje nad povprečno marčno temperaturo v obdobju 1991–2020.

Pariški podnebni sporazum iz leta 2015 sicer predvideva omejitev globalnega segrevanja glede na obdobje pred industrijsko revolucijo na največ 1,5 stopinje Celzija, a je med podnebno stroko vse bolj uveljavljena ocena, da bo ta cilj glede na razvoj dogodkov v svetu nemogoče doseči in da svet čaka bistveno večja in nevarnejša otoplitev.

Trend temperaturnih ekstremov se tako nadaljuje, so po poročanju tujih tiskovnih agencij zapisali strokovnjaki Copernicusa. Najtoplejši marec v zgodovini je bil sicer tisti pred dvema letoma.

Vremenske razmere zaznamovala velika odstopanja med regijami

Medtem ko je recimo zahod ZDA beležil hud vročinski val v sicer hladnem delu leta, je bilo vreme na Aljaski, v Kanadi in severozahodnem delu Sibirije nenavadno mrzlo. “Ko podatke sestavimo skupaj, ti kažejo sliko podnebnega sistema, ki je pod trajnim in vse hitreje naraščajočim pritiskom,” je zapisal direktor Copernicusa Carlo Buontempo.

Še posebej izrazito je segrevanje ozračja v Evropi. Marčna povprečna temperatura je bila s 5,88 stopinje Celzija za 2,27 stopinje nad referenčno vrednostjo za obdobje 1991–2020. Še posebej nadpovprečne so bile temperature v nordijskih in pribaltskih državah ter na severozahodu evropskega dela Rusije. Velik del stare celine je bil ob tem manj namočen od dolgoletnega povprečja, nadpovprečna je bila le količina padavin v Skandinaviji in osrednjem ter vzhodnem delu Sredozemlja, kjer je prišlo tudi do poplav.

Obseg ledenega pokrova na Arktiki je bil medtem za 5,7 odstotka manjši od zgodovinskega povprečja in najmanjši, kadarkoli izmerjen v mesecu marcu.

Globalna temperatura morske površine je dosegla 20,97 stopinje Celzija, kar je druga najvišja vrednost za marec od začetka meritev. To po mnenju strokovnjakov Copernicusa kaže na zelo verjeten povratek pojava El Nino v drugi polovici leta. Podobno so nedavno ocenili tudi že v Svetovni meteorološki organizaciji.

El Nino s segrevanjem južnega dela Tihega oceana spodbuja visoke temperature in vremenske ekstreme zunaj tega območja. Ta fenomen, ki je bil nazadnje zaznan v letih 2023 in 2024, bi torej po treh zaporednih najtoplejših letih v zgodovini meritev le še povečal podnebni stres. V zadnji epizodi El Nina sta tudi Evropa in Slovenija beležili številne izredne vremenske pojave.