V podkastu Od srede do srede sta Ali Žerdin in Janez Markeš za komentatorsko mizo tokrat sedla v soboto. Zato ker se je, kot je pojasnil Žerdin, dan prej zgodilo nekaj nepričakovanega – ali še bolj natančno: nekaj pričakovanega. Predsednik Vaterpolo zveze Slovenije Zoran Stevanović, sicer vodja stranke Resni.ca, je postal predsednik državnega zbora. Pogovor sta začela z vprašanjem, kaj pomeni številka 48, toliko, kot je Stevanović dobil glasov.
»Številka pove, da so Anžetu Logarju maske padle. NSi je v bistvu koalicijo najavila, povedala je, da je dobila mandat od svojega sveta za to, da sklene vlado z Janezom Janšo. To je desnosredinska vlada, drugačna sploh ne more biti. Logar, ki je ves čas govoril, da je odprt za vse strani, je dal svoje glasove in dokazi so tukaj. Maske so padle,« je ponovil Markeš in dodal računico: oddanih je bilo 79 glasovnic, če jih odštejemo 29 od Svobode, jih je 50, dve sta bili neveljavni in predmet druge razprave. »Ostane jih 48 in tukaj ni več prostora za nič drugega kot pa za seštevek strank, ki so proksi stranke oziroma sateliti okrog SDS.«
Markeš je spomnil, da je to ves čas napovedoval, zlasti ko je dejal, da je Logar od prvega dne dogovorjen z Janezom Janšo ter da blefira in laže. Kaj pa je Stevanović, a je tudi on Janšev proksi, je vprašal Žerdin? »Brez dvoma. Številke dokazujejo. Zakaj bi ga sicer imenoval?« je odvrnil Markeš. »Kaj je Resnica? Resnica je skrajna desnica, ki je glasove pobirala z geslom, da ne bo šla v koalicijo niti z Janšo, ne tako in ne drugače, in niti z Golobom, ne tako in ne drugače. In zdaj se je zgodilo tisto tako in drugače.«
Edina stranka, ki je transparentno povedala, da bo šla v desno sredinsko stranko, je bila po Markeševih besedah Nova Slovenija, ki ima zelo jasen program, in to je hkrati program SDS »in je program tega, kar se bo zdaj zgodilo, ko bo nastala nova vlada: je demontaža javnega zdravstva, potem pa populistično desni udar v državo.«
Zdi se, da to najavlja že napovedani interventni zakon, ki nakazuje znatno proračunsko luknjo, česar si desnica ne bi smela privoščiti, je dal Žerdin novo iztočnico. Niti stranka Levica si, je spomnil, nikdar ni drznila predlagati tako radikalnih zakonov, ki bi imeli tako globoke proračunske posledice.
»Naša ustava zapoveduje socialno državo, zapoveduje odgovornost države do dobrin, kot so zdravstvo, šolstvo in socialno varstvo. To ni zdaj le ogroženo, ampak utegne pasti. A zanesljivo bo v dveh letih nova vlada, ki šele nastaja, tudi padla,« je napovedal. To pa zato, ker bo izzvala ne samo civilno družbo, ampak tudi tiste, ki smo jih izvolili, da ubranijo vrednote družbene pogodbe, to je opozicija, je sklenil Markeš. »Budno bodo morali paziti na to, kako se razstavlja socialna država, vlagati v referendume, protizakonske pritožbe na ustavno in druga sodišča, po potrebi blokirati poteze v parlamentu, kajti zdaj gremo v resno obdobje trumpizacije Slovenije, ki sicer ne bo tako radikalna, kot je v Združenih državah Amerike, preprosto zato, ker je opozicija relativno močna.«
Opozoril je še na enigmo dveh glasov, ki sta bila neveljavna. Lahko sta manjšinska poslanca, je pripomnil Žerdin, Markeš pa odvrnil, da je zanesljivo vsaj eden, drugi pa verjetno ne. »Kot je Logar implicitno priznal, tudi pri njem niso popolnoma enotna mnenja glede sodelovanja s takšno ali drugačno vlado. In mogoče je, da gre že pri njegovi stranki za prve elemente razpok.«
Novi predsednik državnega zbora je pred izvolitvijo stresel osupljive neumnosti, ki kažejo na njegovo dramatično nerazumevanje ustavne materije, je dejal Žerdin, »se pravi, imamo prvega predsednika državnega zbora, ki ne razume pozna ustavnega načela, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva.«
»To je izredno slabo spričevalo za kogar koli že, zlasti za predlagatelje,« je odvrnil Markeš in kot vzor izpostavil prvega predsednika vlade Franceta Bučarja, ki je bil sicer še predsednik skupščine in velja za starosto parlamentarizma, in nato tudi predzadnjo predsednico, nekdanjo sodnico in pravnico Urško Klakočar Zupančič, ki je razumela, kaj je funkcija državnega zbora. »Imela je svoje ekshibicionistične trenutke, a je vedela, kaj je pravna država. In predvsem je razumela, da je moralno ali pa pravno najvišji predstavnik slovenske demokracije parlament, ki je zakonodajalec.«
Zdaj imamo predsednika parlamenta, ki je bil pravnomočno obsojen. »Gre za moralni lik, ki bi po mojem mnenju moral biti za tako ugledno funkcijo neprimeren,« je še poudaril Markeš in spomnil na nizko politično kulturo, ki smo ji bili priča v parlamentu in tudi pred njim.
»Gremo na makadam demokracije. In tokrat se dejansko dobro plačani poslanci bodoče opozicije, zdajšnje vlade, ne bodo mogli več sklicevati na to, da so nemočni in da se tega sloga ne gredo. Morali si bodo zaslužiti svoje plače in se boriti za demokracijo kot levi. Ker če bo Janša brisal civilno družbo, bo civilna družba v zelo slabi koži. Ljudje bodo tudi morali reagirati, saj tega vendar niso šli volit.«
Ali Slovenija spreminja zunanjo politično smer? Ena prvih čestitk, ki jo je novi predsednik državnega zbora dobil, je bila iz srbskega parlamenta, poslala jo je Ana Brnabić, je opozoril Žerdin, drug presenetljiv element pa je bila ruska zastava, ki so jo opazili pred vrati državnega zbora. Slednje bi vzel z rezervo, je odvrnil Markeš, ko pridejo čestitke iz uradnih inštitucija, pa tega ni mogoče relativizirati.