Pomembnejši dogodki dneva:
9.25 Rusi so govorili o tridnevni operaciji. Koliko vojaške opreme so izgubili v štirih letih?
7.22 V Varnostnem svetu ZN pozivi h končanju vojne v Ukrajini
6.38 V nekdanjem berlinskem nacističnem zaklonišču stalna razstava o vojni v Ukrajini
9.25 Rusi so govorili o tridnevni operaciji. Koliko vojaške opreme so izgubili v štirih letih?
V vojni obe strani skrbno filtrirata informacije, ki pridejo v javnost, pri čemer Moskva sistematično zmanjšuje lastne izgube.
Včeraj smo beležili četrto obletnico ruske invazije na Ukrajino – vojne, ki so jo v Moskvi zasnovali kot “tridnevno posebno vojaško operacijo”, ki se je spremenila v izčrpavajoč, krvav in drag konflikt brez konca. Štiri leta pozneje številke govorijo same zase.
Spletna stran Oryx že leta beleži izgube obeh strani v tem krvavem konfliktu. Podatki, ki jih objavljajo, se nanašajo izključno na uničeno ali izgubljeno opremo, za katero obstajajo fotografski ali video dokazi. Dejanska raven izgub je zagotovo še veliko višja od številk, ki jih navajajo.
Kolikšne so izgube na obeh straneh?
Po razpoložljivih podatkih je Rusija do danes ostala brez skupno 24.136 kosov vojaške opreme. Od tega je bilo 18.799 enot uničenih, 955 poškodovanih, 1.206 zapuščenih na bojišču, kar 3.176 enot pa je končalo v ukrajinskih rokah kot vojni plen, piše Oryx.
Če iz statistike izvzamemo izvidniške drone, brezpilotne kopenske platforme in tovornjake, je Rusija izgubila 18.750 sistemov. V tej kategoriji je bilo 14.495 popolnoma uničenih, 844 poškodovanih, 1.150 zapuščenih in 2.261 zaseženih.
Izgube oklepnih bojnih vozil – tankov, pehotnih bojnih vozil, oklepnih transporterjev in MRAP-ov – so še posebej indikativne. Rusija je v tej skupini izgubila 13.894 vozil. Ukrajinske sile so jih uničile več kot 10.900, poškodovanih je 378, zapuščenih 1.047 in zaseženih 1.552.
Ukrajina je na drugi strani zabeležila skupno 11.443 potrjenih izgub opreme. Od tega je bilo 8.755 sistemov uničenih, 640 poškodovanih, 640 zapuščenih in 1.408 zaseženih.
Brez upoštevanja dronov, brezpilotnih platform in tovornjakov ukrajinske izgube znašajo 9.367 enot, od tega je 7.168 uničenih.
V kategoriji oklepnih bojnih vozil je Ukrajina po podatkih Oryxa izgubila 5.610 sistemov – 4.258 je uničenih, 249 poškodovanih, 471 zapuščenih in 632 zaseženih.
Analitično gledano, razmerje izgub jasno kaže, da je Rusija kot agresor, ki izvaja ofenzivne operacije vzdolž velikega dela fronte, utrpela bistveno večje materialne izgube, zlasti pri oklepnih vozilih.
Skoraj 14.000 izgubljenih oklepnih vozil, vključno z več kot 4.300 tanki, je številka, ki presega arzenale mnogih evropskih vojsk skupaj. To je količina opreme, ki bi zahtevala leta proizvodnje, ogromna finančna sredstva in industrijske zmogljivosti, ki so zaradi sankcij že tako pod hudim pritiskom.
Dejstvo, da so na tisoče kosov ruske opreme končale kot trofeje na ukrajinski strani, še dodatno poudarja obseg problema, ne le v bojni učinkovitosti, temveč tudi v logistiki, vzdrževanju in morali vojakov.
Kar naj bi trajalo tri dni, se je spremenilo v na tisoče uničenih tankov, oklepnih transporterjev in drugih vozil, izgube pa še naprej naraščajo in ne kažejo znakov, da bi se ustavile.
7.22 V Varnostnem svetu ZN pozivi h končanju vojne v Ukrajini
Varnostni svet ZN se je v torek sešel na zasedanju ob obletnici začetka vojne v Ukrajini. Na srečanju so se vrstili pozivi Rusiji, naj preneha z agresijo, niso pa sprejeli konkretnih ukrepov. Generalna podsekretarka ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je poudarila, da mora mednarodna skupnost uporabiti vsa diplomatska sredstva, da doseže mir.
“Vojna ostaja madež na naši kolektivni vesti. Uničila je življenja, opustošila skupnosti in poglobila nestabilnost v regiji in svetu,” je dejala. Po njenih besedah je v vojni v Ukrajini doslej umrlo najmanj 15.000 civilistov, 41.000 jih je bilo ranjenih, več milijonov ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. Poudarila je tudi, da je Rusija sredi zime okrepila napade na ukrajinski energetski sistem.
Vojna neposredno ogroža varnost in zaščito ukrajinskih jedrskih objektov, zato se mora igra jedrske rulete nemudoma končati, je poudarila. Ob tem je spomnila, da je Varnostni svet ZN natanko pred letom dni sprejel resolucijo s pozivom k hitremu koncu spopadov.
Generalna skupščina je na izrednem zasedanju pred tem sprejela resolucijo v podporo trajnemu miru v Ukrajini kljub poskusu ZDA, da se iz nje črta besedilo, ki ponovno potrjuje suverenost Ukrajine in poziva k celovitemu miru v skladu z mednarodnim pravom in Ustanovno listino ZN.
Varnostni svet ZN zaradi ruske pravice do veta ni sprejel ukrepa, vrstili pa so se pozivi Moskvi, naj preneha z nasiljem.
Estonski predstavnik je dejal, da si Rusija prizadeva podjarmiti celotno Ukrajino in strmoglaviti varnostno arhitekturo Evrope, da bi obrnila razpad Sovjetske zveze – pravi vzrok tega konflikta. Pozval je k takojšnjemu in brezpogojnemu premirju ter dejal, da je Ukrajina pripravljena na mir.
Češki zunanji minister Petr Macinka je dejal, da Rusija skuša risati nove meje s tanki in opozoril, da pomirjanje agresije le odlaga naslednji konflikt.
Namestnica ukrajinskega zunanjega ministra Mariana Betsa je dejala, da je invazija Rusije vojna proti mednarodnemu redu, ki temelji na pravilih. Pozvala je k strožjim sankcijam, zračni obrambi in zavezujočim varnostnim jamstvom ter izmenjavi ujetnikov.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je Evropo obtožil, da ovira mir in za težave obtožil neonaciste. Trdil je, da je sprememba oblasti leta 2014 v Kijevu prinesla neonacistični režim, nihče pa ne omenja zločinov nad Rusi v Ukrajini.
Predstavnica ZDA je pozvala k pogajanjem in poudarila, da vojaška sila nikoli ne bo rešila tega konflikta. Kitajsko je obtožila, da omogoča nadaljevanje vojne skupaj s Severno Korejo, ki krši resolucije Varnostnega sveta ZN s prodajo orožja Rusiji.
6.38 V nekdanjem berlinskem nacističnem zaklonišču stalna razstava o vojni v Ukrajini
Cilj razstave je ozavestiti javnost o fizični realnosti konflikta, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal muzejski kustos Wieland Giebel.
V muzeju, nekdanjem protiletalskem zaklonišču iz druge svetovne vojne v nemški prestolnici, so za razstavo zbrali orožje in druge predmete, ki so jih prinesli z bojišč, ter različna pričevanja o vojni.
Prek osebnih pričevanj razstava poskuša vzpostaviti tudi povezavo z nemškimi obiskovalci, kot je na primer citat preživelega holokavsta Romana Schwarzmana: “Hitler me je hotel ubiti, ker sem Jud; Putin me hoče ubiti, ker sem Ukrajinec.” Razstavo o vojni v Ukrajini so dodali že obstoječima stalnima razstavama, ki se osredotočata na nacizem in Nemčijo od leta 1945 do danes.
Foto: Guliverimage
V razstavnih prostorih je med drugim na ogled okoli 20 razbitin ruskih dronov, ki s stropa visijo nad avtomobilom, uničenim v eksploziji bombe. Vozilo so na razstavo prepeljali iz Hersona na jugu Ukrajine – mesta, ki ga je ruska vojska zasedla leta 2022, preden ga je ukrajinska vojska ponovno osvojila, in je še vedno pod nenehnim ruskim obstreljevanjem.
Prek osebnih pričevanj razstava poskuša vzpostaviti tudi povezavo z nemškimi obiskovalci, kot je na primer citat preživelega holokavsta Romana Schwarzmana: “Hitler me je hotel ubiti, ker sem Jud; Putin me hoče ubiti, ker sem Ukrajinec.”
Razstavo o vojni v Ukrajini so dodali že obstoječima stalnima razstavama, ki se osredotočata na nacizem in Nemčijo od leta 1945 do danes.
“Obiskovalci Nemčije si ne morejo zares predstavljati, kakšna je vojna – mi jim jo želimo predstaviti,” je še povedal Giebel, ki je prepričan, da bi Ukrajina morala še naprej prejemati podporo Nemčije in širše Evropske unije, zlasti v obliki dobave orožja.
Nemčija je ena od ključnih podpornic Ukrajine, je največja dobaviteljica orožja Kijevu v Evropi in pomembna diplomatska zaveznica. Prav tako gosti okoli 1,3 milijona ukrajinskih beguncev.
Zasebni berlinski muzej je javnost nase opozoril že na prvo obletnico vojne v Ukrajini, ko je pred ruskim veleposlaništvom v Berlinu razstavil razbitino uničenega tanka, ki so ga pripeljali iz predmestja Kijeva.
Rusija je invazijo na Ukrajino začela 24. februarja 2022.