“Če bi Ljubljano danes prizadel potres, kot je bil leta 1895, bi lahko brez doma ostalo več kot sto tisoč ljudi,” opozarja seizmolog Blaž Vičič. Nevarnost za tak scenarij je za slovenske razmere razmeroma visoka. Večina nepremičnin ob tem še vedno ni zavarovana za potres.
Ob 131. obletnici potresa v Ljubljani je Vičič spregovoril tudi za Siol.net. Povedal je, da je potresna nevarnost v Ljubljani podobna oziroma nekoliko nižja kot denimo v severovzhodnem, zahodnem in jugovzhodnem delu Slovenije.
Potresi, ki povzročijo manjšo škodo, se pojavljajo približno vsakih 45 let, za močnejše – kot je bil tisti leta 1895 – pa je povratna doba okoli 500 let.
“To ne pomeni, da se bo tak potres zgodil v 500 letih, ampak je statistično vsako leto en odstotek možnosti, da se zgodi,” pravi Blaž Vičič.
Seizmolog Blaž Vičič svetuje, naj ljudje že danes poskrbijo za varnost doma. Omare naj bodo pritrjene, nevarni predmeti ustrezno shranjeni. Ob potresu se je treba umakniti na varno mesto in nato čim prej zapustiti stavbo – ne z dvigalom, ampak po stopnicah.
Foto: Ana Kovač
Najhuje bi bilo na Ljubljanskem barju
Če bi se danes v Ljubljani zgodil potres, kot je bil pred 131 leti, bi bila največja škoda najverjetneje na območju Ljubljanskega barja, saj je tam podlaga mehka. Kot pravi, potresov še vedno ne morejo napovedati, čeprav bi si želeli. Poudarja, da je največ, kar lahko naredijo, določanje, kakšna je verjetnost potresa za neko časovno obdobje.
Ob močnem potresu: več sto stavb neuporabnih, sto tisoč ljudi brez doma
Posledice potresa z enako intenziteto (v Gameljnah) bi bile zelo velike. Neuporabnih bi bilo 658 stavb, začasno neuporabnih pa okoli 15 tisoč. Brez možnosti bivanja bi lahko ostalo več kot sto tisoč ljudi.
Slovenija leži na območju stikanja Jadranske mikro plošče in Evrazijske makro plošče, zaradi česar so potresi na njenem ozemlju stalno prisotni. V Sloveniji vsako leto zabeležimo okoli 2.000 potresov, od tega jih Ljubljančani občutijo pet do deset odstotkov. Na fotografiji je primer simulacije potresa z intenziteto 8 do 9 pri Srednjih Gameljnah.
Če bi se potres z enako intenziteto zgodil na Lavrici, bi bila škoda malenkost manjša. 465 stavb bi bilo neuporabnih, 12.796 pa začasno neuporabnih.
Največ potresov se sicer zgodi v pasu od severozahodne Slovenije preko območja Ljubljane proti Krškemu, najbolj varno pa je po besedah Blaža Vičiča živeti na severovzhodu Slovenije (od Maribora naprej proti Goričkemu). Na fotografiji je primer simulacije potresa na Lavrici z intenziteto 8 do 9.
Foto: Potrog
Največ škode bi potres v obeh primerih povzročil v občini Ljubljana, manjše poškodbe pa bi zaznali v polovici Slovenije. Oceno posledic potresa za izbrano lokacijo je mogoče preveriti v aplikaciji Potrog (na primer za Maribor ali Krško). Poleg fizičnih posledic potresa pa ostaja velik izziv tudi finančna pripravljenost prebivalcev.
Večina Slovencev še vedno brez potresnega zavarovanja
Na dogodku Slovenskega zavarovalnega združenja ob 131. obletnici potresa je Gregor Miklič iz Zavarovalnice Sava opozoril tudi na pomen sistemskih rešitev in poudaril, da se je zavarovanost nepremičnin za potres v zadnjih letih sicer povečala, kljub temu pa zavarovalna vrzel ostaja velika, saj približno 80 odstotkov nepremičnin še vedno nima potresnega zavarovanja, okoli petina gospodinjstev pa nima niti osnovnega.
Gregor Miklič
Foto: Ana Kovač
Poziv k sistemskim rešitvam
Med ključnimi ukrepi zato predlagajo subvencionirano zavarovanje za najranljivejše, ki si ne morejo privoščiti niti osnovnega kritja, ter uvedbo obveznega potresnega zavarovanja za večstanovanjske stavbe, kjer živi več kot tretjina prebivalcev, a so praviloma slabo zavarovane. Kot je poudaril Miklič, posamezna zavarovanja znotraj stavb pogosto ne zadostujejo, zato bi sistemsko urejeno zavarovanje prek upravnikov bistveno izboljšalo zaščito.
Potresov ni mogoče napovedati, njihove posledice pa bi bile v Ljubljani lahko katastrofalne – a jih je mogoče z ustreznim znanjem, načrtovanjem in zavarovanjem bistveno omiliti.
“Ljubljanski potres” iz leta 1895 v fotografijah
Katera so varna mesta in katerim se je dobro izogibati?
Varna mesta v stavbah so pod trdnimi mizami, med podboji vrat, če so v nosilni steni in ob notranjih nosilnih stenah.
Mesta v stavbah, ki se jih je treba ob potresu izogibati, so zunanje in predelne stene, dimniki iz opeke, večje steklene površine (okna, ogledala, steklene omare, police s steklenimi predmeti in podobno), velike omare ter mesta, od koder lahko padejo stropna razsvetljava in težki predmeti.
Mesta na prostem, ki se jih je treba ob potresu izogibati, so stavbe, zidovi, drevesa, telefonska in električna napeljava, ulična razsvetljava, prometna signalizacija, daljnovodi, nadvozi, podvozi, mostovi, predori, rečne brežine, morska obala, predeli pod klifi, strma pobočja, robovi previsnih sten in podobno.