Kot smo poročali, so se astronavti misije Artemis 2, ki so obleteli Luno in prvič po več kot pol stoletja videli njeno oddaljeno stran, ta teden varno vrnili na Zemljo. Štiričlanska posadka je zaključila epsko desetdnevno potovanje, ki se je v petek končalo s pristankom v Tihem oceanu. Med misijo so postavili nov mejnik v zgodovini vesoljskih poletov, saj so dosegli razdaljo približno 406.770 kilometrov od Zemlje, s čimer so podrli prejšnji rekord, ki ga je od leta 1970 držala posadka Apolla 13.
Vendar pa kljub znanstvenemu preboju nekateri še vedno ne verjamejo v resničnost poleta. Zagovorniki teorije o ravni Zemlji trdijo, da je misija Artemis 2 »100-odstotna laž«. Mark Sargent, eden najbolj znanih obrazov tega gibanja, ki ga mnogi poznajo iz Netflixovega dokumentarca Behind the Curve, trdi, da gre pri Nasinem programu od prve minute za »teater«.
Trditve o filmski produkciji in zelenih zaslonih
Sargent trdi, da Nasa uporablja enake produkcijske tehnike kot v preteklosti, vključno z zelenimi zasloni in tehnologijo »chroma key«. Po njegovem mnenju se kakovost posnetkov od leta 2016 ni bistveno izboljšala, celotno misijo pa vidi kot poskus utrjevanja ameriške prevlade ob prihajajoči 250-letnici ameriške neodvisnosti. Podobnega mnenja je tudi ustvarjalec vsebin Clarke Payne, ki pravi, da mu zgolj dejstvo, da gre za Naso, ne zadošča kot dokaz. Payne dvomi o pristnosti posnetkov z Mednarodne vesoljske postaje (ISS) in trdi, da astronavti v resnici uporabljajo skrite pasove in žice za simulacijo breztežnosti.
Na fotografiji, ki jo je posnela posadka misije Artemis II, so vidni kraterji, ki prekrivajo površino Lune in razkrivajo njeno razgibano, starodavno površino. FOTO: Nasa Via Reuters
Teoretiki zarote pogosto izpostavljajo tudi starejše trditve, kot je denimo teorija o otoku Devon v Kanadi. Payne namreč trdi, da so Nasine slike z Marsa identične fotografijam, posnetim na tem otoku, kjer vesoljske agencije sicer res testirajo opremo v ekstremnih razmerah. Poleg tega se skeptiki pogosto oprijemajo vprašanj o Van Allenovih sevalnih pasovih, ki obdajajo Zemljo, in trdijo, da prehod skoznje sploh ni mogoč.
Mark Sargent gre s svojimi teorijami še dlje. Zemljo opisuje kot nepremičen raven disk, obdan z antarktičnim »ledenim zidom«, vse skupaj pa naj bi bilo zaprto pod neuničljivo kupolo. Po njegovem modelu smo dobesedno zaprti v nekakšno »snežno kroglo«, kjer so sonce, luna in zvezde zgolj majhne luči ali projekcije, ki se premikajo znotraj te kupole.
Čeprav znanstveni podatki in fotografije z misije Artemis 2 potrjujejo uspeh človeštva pri ponovnem osvajanju Lune, skeptiki vztrajajo pri svojem. Kot pravi Sargent: »Zemlja je ravna in to je najbolj razdvajajoča stvar, kar sem jih kdaj videl.« Payne pa dodaja, da ga domnevne napake v prenosih silijo k temu, da »dvomi o vsem«.