Ko odidejo gledališki režiserji, od vseh magičnih svetov, ki jih ustvarjajo iz potu, krvi, bolečine in skrivnostne alkimije, ostanejo fotografije.
Galerija
»Njegova umetniška vizija je dokazala, da velikosti gledališča ne določa geografija, temveč moč ideje.« Danilo Rošker, direktor SNG Maribor FOTO: Jure Eržen
V nedeljo, 12. aprila, bo minilo deset let, odkar se je poslovil gledališki režiser Tomaž Pandur.
Ob desetletnici smrti se mariborska Drama in Festival Borštnikovo srečanje v sodelovanju z galerijo UGM poklanjata umetniku z razstavo Iskanje in definiranje lepote, osrednji del so fotografije Angela Božaca iz mariborskega obdobja.
Ko umrejo pisatelji, slikarji, glasbeniki, to pomeni novo življenje za njihove umetnine. Ko odidejo gledališki režiserji, od vseh magičnih svetov, ki jih ustvarjajo iz potu, šminke, krvi, bolečine in ekstaze ustvarjanja, skrivnostne alkimije med občinstvom in igralci, ostanejo fotografije. In arhivski posnetki, ki jih gledajo redki.
Večkrat mi je rekel prav to, da ga boli ta minljivost gledališča. Mesece sanjaš z odprtimi očmi, nato z igralci na odru ustvarjaš …