Trump je podal najdaljši govor o položaju v državi v zgodovini ZDA, ki je trajal uro in 48 minut. S tem je podrl dosedanji rekord, ki ga je z eno uro in 20 minut dolgim govorom leta 2000 postavil Bill Clinton. Foto: EPA
Kot vedno doslej je Trump dal veliko dela tistim, ki se ukvarjajo s preverjanjem dejstev, ko je na primer govoril o 18.000 milijardah dolarjev novih naložb v ZDA, rekordnem visokem zaposlovanju, rekordno nizki inflaciji in cenah bencina ter uspehu svojih carin, pa tudi ponavljanjem trditev o tem, da je končal osem vojn, med njimi tudi domnevno vojno med Kosovom in Srbijo.
BBC poroča, da ni javno dostopnih podatkov, ki bi potrjevali Trumpovo navedbo o 18.000-milijardnih naložbah.
Trump je v govoru bilanco svoje administracije predstavil kot najboljše mogoče izhodišče za njegovo stranko pred novembrskimi vmesnimi volitvami. “Inflacija pada, prihodki naraščajo, gospodarstvo cveti kot še nikoli,” je ob aplavzih republikancev in vzklikih “ZDA, ZDA, ZDA” dejal Trump.
“Pred letom dni smo bili mrtva država, zdaj smo najbolj vroča država od vseh na svetu,” je med drugim dejal predsednik države, ki je v prvem letu dni njegovega vladanja doživela šestodstotni padec turističnih obiskov iz tujine.
Enega najbučnejših aplavzov republikancev je Trump požel v delu, ko je govoril o grožnji, ki da jo predstavljajo “nezakoniti tujci”. V govoru ni omenil incidentov v Minneapolisu, kjer so zvezni agenti ubili dva človeka, osredinil pa se je na zločine, ki jih izvajajo priseljenci brez ustreznih dokumentov.
“Edina stvar, ki stoji med Američani in na široko odprtimi mejami zdaj, so predsednik Donald J. Trump in naši veliki republikanski domoljubi v kongresu,” je dejal Trump. Dodal je, da imajo zdaj “najmočnejše in najvarnejše meje v ameriški zgodovini”.
Redek primer obojestranskega aplavza je pospremil Trumpov poziv k potrditvi zakona proti korupciji s prepovedjo trgovanja kongresnikov z vrednostnimi papirji na podlagi notranjih informacij. Demokrati so obenem vzklikali, naj začne boj proti korupciji kar pri sebi.
Demokratski kongresnik Al Green je opozoril na rasizem, ki ga je Trump širil na svojem družbenem omrežju. Foto: EPA
Kritika vrhovnega sodišča
V govoru je Trump kritiziral odločitev vrhovnega sodišča, ki je v petek razveljavilo carine, ki jih je aprila lani uvedel na podlagi zakona o izrednih gospodarskih pooblastilih. Sodišče je namreč ugotovilo, da predsednik tega ne bi smel storiti brez kongresa.
Odločitev sodišča je Trump označil za “razočaranje” in kot “nesrečno”. Govor so v dvorani kongresa spremljali štirje od devetih vrhovnih sodnikov in sodnic.
Protesti demokratov
Trumpov govor je že na začetku zmotil demokratski kongresnik iz Teksasa Al Green z napisom “temnopolti ljudje niso opice”, kar se je nanašalo na video s Trumpovega računa na omrežju Truth Social, ki je nekdanjega predsednika Baracka Obamo in njegovo ženo Michelle Obama prikazal kot opici.
Greena so ob aplavzu republikancev pospremili iz dvorane, ki so jo pozneje zapustile še najmanj tri demokratske kongresnice.
Ilhan Omar iz Minnesote je odšla po tem, ko je Trump somalijske priseljence v Minnesoti označil za pirate in jih obtožil, da so ukradli 19 milijard dolarje proračunskega denarja. Omar mu je kričala nazaj, da je lažnivec, njena kolegica Rashida Tlaib pa je predsedniku zabrusila, da pobija Američane, ki protestirajo.
Trump je demokrate med govorom enkrat naravnost obtožil, da so “nori”, ko niso vstali in ploskali njegovemu pozivu k prepovedi siljenja otrok v spremembo spola.
Zunanja politika v ozadju
Predsednik se je pohvalil, da so se članice zveze Nato zaradi njega zavezale k plačevanju petih odstotkov bruto domačega proizvoda za vojske. Za mirovna prizadevanja je pohvalil zeta Jareda Kushnerja in odposlanca Steva Witkoffa, za zunanjega ministra Marca Rubia pa je dejal, da bo najboljši v zgodovini.
Hvalil se je tudi z agresijo na Venezuelo in ugrabitvijo njenega predsednika Nicolása Madura.
Dejal je tudi, da je bil zaradi prekinitve ognja v Gazi, ki jo sicer Izrael redno krši, družinam vrnjen vsak živ in mrtev izraelski ujetnik ter zatrdil, da trdo delajo za konec vojne v Ukrajini, kjer, kot je dejal, vsak mesec umre 25.000 vojakov.
Glede Irana je dejal, da je njegova prva izbira diplomacija, vendar ne bo nikoli dovolil, da bo Iran prišel do jedrskega orožja, pri čemer je pribil, da ne sme nihče dvomiti o ameriški odločnosti. Iran je obtožil tudi razvoja novih raket. “Razvili so že rakete, ki lahko ogrozijo Evropo in naše baze v tujini, prizadevajo pa si za gradnjo raket, ki bodo kmalu dosegle ZDA,” je dejal.
ZDA so lani junija z Izraelom bombardirale Iran, čeprav je ta z ZDA vodil pogajanja o svojem jedrskem programu.
Oglas